Vinar tedna: Matjaž Četrtič (Ferdinand)

 
25.04.2019 08:00
avtor

Vinar tedna: Matjaž Četrtič (Ferdinand)

Vinar Matjaž Četrtič pelje vzporedno dve uspešni zgodbi – v matični kleti Ferdinand navdušuje z mirnimi vini, medtem ko s kolegom Robertom Prinčičem pod blagovno znamko Sinefinis ponuja peneča se vina. Prav onadva sta zakrivila tudi prvo penino iz čiste rebule po klasični metodi.
Vinar tedna: Matjaž Četrtič (Ferdinand)
Foto: Aleš Beno

Začel je brez zemlje, brez kleti in brez vinogradov. V razmeroma kratkem času mu je uspelo dohiteti priznane vinarje z daljšo tradicijo in večjim kapitalom. Kdo je to? Matjaž Četrtič iz Kojskega v Goriških brdih, ki prideluje vina pod blagovno znamko Ferdinand.

Njegov pranono Ferdinand je sicer imel eno največjih kmetij v Kojskem, a je umrl med drugo svetovno vojno, star komaj 33 let, kmetijo pa so nasledili Matjaževi sorodniki. »Moji starši, pa tudi stari starši, se niso ukvarjali z vinarstvom, ker tako rekoč niso imeli zemlje. Po letu 1990 se je pokazala priložnost, da odkupimo ali vzamemo v najem vinograde od pranonota. Moja želja od vedno je bila, da bi se ukvarjal z vinom. Tata je rekel, da mi bo pri tem ponudil vso podporo, tudi finančno. Tako smo leta 1997 dali na trg prve steklenice,« pove Četrtič.

Vizija je bila imeti le tri vina

V krstni sezoni so napolnili nekaj tisoč steklenic, med njimi je bilo največ rebule. Poleg te danes reprezentativne briške sorte so imeli le še dve etiketi: belo in rdečo zvrst. Četrtičeva vizija je namreč bila, da bi imel tri vina, in nekaj let je res šlo v tej smeri. A kmalu je dojel, da se bele zvrsti ne prodajajo dovolj dobro, kar se po njegovih besedah dogaja še danes.

»Težko je prodajati avtorska vina brez navedbe sorte. V Burgundiji, na primer, je terroir močnejši od sorte, drugje pa je ponavadi sorta tista, ki bolj pritegne. Zato je tudi naša naloga, da to spremenimo in da postanejo Brda močnejša blagovna znamka od rebule,« se zazre v prihodnost.

Pri vsem tem je zanimivo, doda, da je vse tedanje tuje trge pridobil prav z zvrstjo ferdinand belo. Toda, kot rečeno, na splošno se ni izšlo, zato danes sploh nima bele zvrsti, kar pa seveda ne pomeni, da je nekoč v prihodnosti ne bo vnovič »zamešal«.

Kakorkoli, ker so Četrtičevi dokupovali vinograde in rasli v vseh pogledih, so tudi razširili ponudbo s sortnimi vini. Najprej so dodali chardonnay in beli pinot.

Še eno zanimivost najdemo na vinarski poti Četrtiča: drugače od večine vinarjev, ki sprva začnejo z lahkotnejšimi, tako imenovanimi svežimi vini in se šele nato postopoma spoprimejo s kompleksnejšimi, zorjenimi, je naš sogovornik pogumno ubral pot v nasprotni smeri. Vstopno linijo z lahkotnejšimi vini je namreč dodal šele leta 2006 – po desetih letih.

Letos prihaja na trg »sveža« malvazija

Pred petimi leti, ko so zamenjali etikete, pa so v kleti Ferdinand tudi formalno uvedli linije, saj razlike med vini niso bile najbolj prepoznavne. V vstopni liniji najdemo rebulo, sivi pinot, cabernet sauvignon in merlot. Letos bodo trgu prvič ponudili še malvazijo, ki so jo zasadili pred tremi leti. Vina iz te linije zorijo izključno v posodah iz nerjavnega jekla (inoks) in se stekleničijo spomladi oziroma poleti v letu po trgatvi.

V liniji Epoca najdemo tri vina: sivi pinot, rebulo in elegantno zvrst epoca rdeče, v kateri je 70 odstotkov merlota, preostanek pa zapolni cabernet sauvignon. Beli vini fermentirata in zorita v hrastovih sodih. »Pri sivem pinotu uporabljamo izključno 500-litrske sode, pri rebuli pa kombinacijo s tisočlitrskimi. Barikov za bela vina ne uporabljamo več. Rebula in sivi pinot 12 mesecev zorita na drožeh, potem pa še najmanj pol leta v steklenici. Na trg gredo vina v povprečju po dveh letih. Epoca rdeče pa zori v sodu še enkrat dlje, torej 24 mesecev,« pojasni Četrtič.

Vina morajo imeti kislino

V najvišje postavljeni liniji Brutus najdemo za zdaj le dve vini: macerirano rebulo in rdečo zvrst, pri kateri gre za vinifikacijo ene lege, mednarodno rečeno, single vineyard. »Rdeč cuvee je iz vinograda, ki je starejši od mene, zasajen je bil leta 1974. Večino sestavlja merlot, deset odstotkov pa dodamo še caberneta z druge lege. To pa zato, da vinu dodamo malo pikantnosti. Rdeči brutus pridelamo samo v najboljših letnikih, zato ni bojazni, da tudi cabernet ne bi bil zrel. Vino 24 mesecev zori v novih barikih (225 litrov), potem pa še 12 mesecev v velikih hrastovih sodih.«

Rebula iz te linije je skupaj z jagodami v sodu kar eno leto – torej ne gre zgolj za podaljšano, ampak kar za zelo dolgo maceracijo. Zato tudi grozdje ob trgatvi poberejo bolj zrelo kot tisto, ki gre v linijo Epoca. »Grozdje je zrelejše, vendar ni 'prekurjeno'. Po filozofiji so mi namreč všeč vina s kislino. Prezrelo grozdje pa je brez kisline. In ker vsebuje vino zaradi dolge maceracije kar nekaj taninov, potrebuje tudi več časa, da dozori. Za to pa potrebuješ kisline,« razloži vinar iz Kojskega.

Vino torej najprej leto dni zori v 500-litrskih hrastovih sodih (tonojih), ob naslednji trgatvi sledita prešanje in pretok v druge sode enakega volumna, kjer vino zori še eno leto. »Po skupno dveh letih vino stekleničimo brez filtracije. To je vino brez kakršnihkoli dodatkov. Grozdje dokaj strogo selekcioniramo že v vinogradih, kjer prebiramo grozd po grozd.«

Rebula brez meja

V Četrtičevi vinarski karieri je bil prelomen tudi trenutek, ko je z Robertom Prinčičem iz vinske kleti Gradis'ciutta, ki je v Jazbinah pri Števerjanu na italijanski strani Brd, študiral v Trstu na podiplomskem študiju MBA – master in wine business.

Oba sta želela pridelati penino iz čiste rebule po klasični metodi, ki je tedaj, leta 2008, še ni bilo na trgu. »Takrat je padla ideja, da bi penino naredila skupaj. Dala sva pluse in minuse na mizo in se odločila: vsak v svoji kleti naredi osnovno vino, potem Robert pripelje svoje vino k meni v klet, kjer ga združimo in pustimo, da odleži na kvasovkah najmanj tri leta,« se spomni Četrtič.

To so bili tudi časi združevanja, časi, ko je z vstopom Slovenije v EU padla meja, ki je dolgo ločila obe strani Brd. Zato sta vinu dodala še združevalno komponento in ga latinsko krstila v rebolium sinefinis, vino brez meja in ovir.

»Prvi, ki je 'poročil' to našo idejo, je bil tedanji italijanski veleposlanik v Ljubljani. Vino je točil na dnevu italijanske državnosti. Istega leta sva bila povabljena tudi v Rim, ko je bil tedanji predsednik Danilo Türk na predsedniškem obisku pri italijanskem kolegu. Spet se je točila najina penina, ki je bila predstavljena kot simbol povezovanja med državama.«

Prihaja peneča se rebula brut nature

Peneči se projekt brez meja se je izkazal kot zadetek v polno. Prvih nekaj let sta vinarja polnila 15 tisoč steklenic na leto, ko pa sta brezmejni rebuli dodala še brezmejni rose, je produkcija poskočila. Danes v povprečju napolnita 30 tisoč steklenic na sezono. Največ penin gre v Italijo, kjer prodajo kar 60 odstotkov mehurčkov, preostanek se porazdeli doma, v državah Beneluksa, Kanadi in ZDA.

Letos bosta Četrtič in Prinčič ljubiteljem penečega se ponudila povsem nov produkt – rebulo v popolnoma suhi različici, brez dodanega ekspedicijskega likerja, torej brut nature. »Startali smo z majhnimi količinami – 500 steklenic letnika 2012. Naslednja leta bomo rasli. Ta penina je odležala na kvasovkah pet let, kar pomeni dve leti več kot navaden brut.«

A mehurčkastih presenečenj še kar ni konec. Prihodnje leto bosta briška vinarja postavila na trg še četrto penino – blanc de blancs, se pravi iz čistega chardonnayja.

V sosednji vasi z ženo gradita novo klet

A pri penečih se vinih po Četrtičevih besedah količin ne bodo povečevali, ima pa naš sogovornik takšne načrte z mirnimi vini, ki se tržijo pod matično blagovno znamko Ferdinand. »Delati bo treba predvsem pri liniji Epoca. Rad bi povečal tako količine kot raven vin. Ljudje v tujini namreč iščejo dodano vrednost, nekaj prepoznavnega, avtorskega, pečat terroirja, ne pa lahkotna, generična vina, ki jih lahko dobiš povsod,« je prepričan sogovornik.  

Trenutno pridela 35 tisoč steklenic na leto, polovico tega izvozi. Kot pri penečih se vinih je tudi pri mirnih najpomembnejši tuji trg Italija, kamor izvozi največ rebule. Na Kitajsko in v ZDA pa pošlje največ vin višjega cenovnega razreda, sledita Belgija in Švica.

Seveda bo za dodatne količine vina potreboval tudi večji prostor, zato sta z ženo Jasmino, ki ji vsakodnevno delo v vinogradu in tudi v kleti nikakor ni tuje – prav tako pa Matjaža že deset let spremlja na vseh degustacijah –, začela graditi novo klet v sosednjih Gonjačah. »Klet se bo raztezala na 500 kvadratnih metrih, zraven bomo uredili še degustacijski prostor in skladišče. Nova klet bo imela zmogljivost sto tisoč steklenic, vendar to ni naš cilj. Pridelali bomo le toliko, kolikor bomo zmogli v družinskem krogu. Bolj kot količinska rast je cilj dodatno dvigniti kakovostno raven vin,« je jasen vinar tedna.    

Bo klet po novem namesto iz Kojskega iz Gonjač? »Za zdaj še ne, a postopoma bomo vse preseli v Gonjače, tako da bomo v Kojskem samo še bivali.« 

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinar tedna: Primož Šušmelj (Vinska klet Miška)

Na posestvu Miška na Erzelju v Vipavski dolini se pečajo z vinom že zelo dolgo, a blagovno znamko so postavili pred desetimi leti....

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Klemen Mlečnik

Na ekološki kmetiji v Bukovici po Vertovčevem izročilu ustvarjata oče in sin, Valter in Klemen Mlečnik. Ja, Vertovec je priporočal od...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Rok Ražman

Ražmanovi iz Gračišča v zaledju slovenske Istre so lani presenetili vso Slovenijo, saj je londonski Decanter njihovo zorjeno malvazijo...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Marko Podkubovšek (Sanctum)

Sanctum se deklarira kot burgundska klet. Glavna sta chardonnay in modri pinot, ki naj bi ga v teh krajih že v 12. stoletju gojili menihi...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Peter Ferjančič

Ferjančičevi s Planine nad Ajdovščino so najbolj poznani po lokalni pineli, ki je tudi zaščitni znak vasi. A, zanimivo, Peter...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Mitja Lavrenčič (Sutor)

V nasprotju s številnimi vipavskimi vinarji, ki danes radi poudarjajo pripadnost lokalnim sortam, kot sta zelen in pinela, je bila klet...

VINO
Portret
Vanja Alič Portret Vinar tedna: Martin Krapež

Vinar iz Vrhpolja pri Vipavi daje poudarek avtohtonim sortam, kot sta zelen in pinela, najbolj pa je znan po izvrstnem merlotu. Kmalu naj...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinar tedna: Tomaž Prinčič

Prinčičevi iz Kozane obdelujejo slabih deset hektarjev vinogradov, na leto pa pridelajo okrog 40 tisoč litrov vina. Med prvimi v Brdih...