Na 6. gourmet večeru se bosta udarila briška modrost in vipavska razposajenost

 
Članek Novice
08.05.2019 08:00
avtor

Na 6. gourmet večeru se bosta udarila briška modrost in vipavska razposajenost

Spletno mesto O vinu v sodelovanju s Hoteli Bernardin pripravlja 6. gourmet večer v restavraciji Grand hotela Bernardin, na katerem bomo spoznali dva primorska vinarja – Stojana Ščurka in Miha Batiča.
Na 6. gourmet večeru se bosta udarila briška modrost in vipavska razposajenost
Miha Batič in Stojan Ščurek

V petek, 7. junija, se bomo v Grand hotelu Bernardin srečali na 6. gourmet večeru, ki ga v Portorožu pripravljamo skupaj s Hoteli Bernardin. Tokrat bodo na svoj račun prišli ljubitelji tako briških kot vipavskih vin s karakterjem. Oba vinarja, ki ju bomo gostili, sta zavezana gojenju tako avtohtonih oziroma udomačenih lokalnih sort kot tudi mednarodnih. 

Se vam že dozdeva, o kom govorimo? Ker prostora, kot je pri takih stvareh običajno, ni na pretek, priporočamo čimprejšnjo rezervacijo.

In kaj se bo dogajalo na tokratnem, šestem v nizu gourmet večerov, ki jih pripravljamo na Obali? 

Kuhal nam bo stari maček, chef Aleš Grašič, ki je svoje kuharske bravure prikazal že na prejšnjih večerih. Tokrat se bosta pred njegovimi očmi spopadla – lahko bi rekli v boju za rebulo! – Bric in Vipavec, Stojan Ščurek in Miha Batič. Prvi je starejši, izkušenejši in ima pet otrok, drugi pa mlajši, bolj drzen in s tremi otroki. A, pozor, skupno imata kar osem moških naslednikov, tako da se bo bitka – ne glede na tokratni izid – bržkone prenesla na naslednje generacije.

Šalo na stran, obe vinski kleti imata dolgo zgodovino, večstoletno tradicijo pridelave vina, kar pomeni obilo snovi za debato med večerjo. Pri Batičevih je ugled, ki ga danes uživa blagovna znamka, zgradil Mihov oče Ivan Batič, pri Ščurkovih pa Stojan postopoma prepušča vajeti svojim petim sinovom.

V Bosni "Ščureka" pozna vsak, ki rad pije vino

Težko bi določili vek, od katerega se Ščurkovi ukvarjajo z vinogradništvom, zapisano pa je ostalo, da je Stojanov nono Franc obdeloval hektar trt in pridelal 50 hektolitrov vina. Čeprav je bila Ščurkova nekoč mešana kmetija, kot vse v Brdih, je bilo vino vedno glavna panoga v hiši. "Moj nono je med obema vojnama že sedel v gostilni na mestu, kjer so sedeli lastniki. Če si imel za prodajo en štartin, to je bilo 700 litrov, si že lahko sedel za tem omizjem, kjer se je pogovarjalo o poslu. Večina kmetov je imela namreč vino le za domačo uporabo. On pa ga je že prodajal tudi v Trst. Obstajajo dokumenti," pravi vinar s Plešivega blizu Medane, ki danes ob pomoči petih sinov neguje dobrih 20 hektarjev vinogradov, napolni pa okrog sto tisoč steklenic na leto.

Do sedemdesetih let prejšnjega stoletja se Ščurkovi niso priključili zadrugi kot večina vinogradnikov v Brdih. To so si lahko privoščili, ker so imeli kar nekaj vinogradov na italijanski strani, tako da so za mejo prodali grozdje. Na jugoslovanski strani Brd pa so iz grozdja sami pridelali vino in ga tudi prodajali kot "rinfuzo", torej odprto vino. 

Leta 1986 so že napolnili prve steklenice, a z etiketo in vsem, kar sodi zraven blagovne znamke, so šli na trg leta 1989. Takrat je namreč druščina šestih vinarjev, zbrana v društvu Brajda (od tod tudi ime najbolj znane Ščurkove zvrsti stara brajda), kupila polnilno linijo.

Sočasno kot v Sloveniji je Ščurek ime ustvarjal tudi v vsej nekdanji Jugoslaviji. "Tudi ko je divjala vojna, smo z Zagrebom dobro delali, vse dokler se niso začele razprtije okrog Piranskega zaliva," pove vinar, čigar največji izvozni trg je Bosna, in ne Kitajska ali ZDA, kot radi poudari marsikateri vinar. V Bosni "Ščureka" pozna vsak, ki rad pije vino. Kako to? "Bil sem prvi, bilo je veliko promocije, a pristne vezi, ki jih ustvarjaš, so najpomembnejše."

Ščurek je znan tudi po obsežnem vinskem asortimanu. V sveži liniji ima tako rekoč vse sorte, ki rastejo v Brdih, medtem ko sta v višji liniji, kjer so vina, ki zorijo v lesu, najbolj znani zvrsti – brajda bela in brajda rdeča. V beli brajdi so zbrane avtohtone oziroma lokalne sorte: največ je rebule in pikolita, manjši delež pa imajo še glera, pika, tokaj in malvazija.

Poleg obeh brajd ima še kar nekaj zvrsti. Dugo in kontra sta beli zvrsti s podaljšano maceracijo, medtem ko je up rdeča zvrst, najdražje Ščurkovo vino, v katerem je večinoma merlot, preostanek pa odpade na cabernet sauvignon. Ščurek kot verjetno edini v Sloveniji pikolit pridela kot sortno suho vino. A tudi on ni odporen proti mehurčkom. Brut zero se imenuje popolnoma suha penina, pridelana po klasični metodi.

Biodinamik, ki se predstavlja kot tradicionalist

Batičevi iz Šempasa v spodnji Vipavski dolini so začeli stekleničiti vina v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja, v znameniti steklenici oblikovalca Oskarja Kogoja z vgraviranim karantanskim panterjem. V teh steklenicah je še vedno vstopna linija vin, vključno z najbolj prodajanim slovenskim roséjem, ki hkrati velja za najbolj priljubljeno slovensko žensko vino. A tudi na preostalih steklenicah, klasičnih bordojkah, v katere polnijo zrelejša in kompleksnejša vina, se kiti letnica 1592.

Čeprav Miha Batič vina prideluje po biodinamični metodi – kmetija je tudi nosilec mednarodne blagovne znamke Demeter –, se sam najraje predstavi kot tradicionalist. "Lahko si najbolj brihten kmet, ampak v življenju doživiš kvečjemu 50 trgatev, ob katerih se lahko učiš. Tradicija pa pomeni srkati znanje generacij, ki so storile na tisoče napak, a na prihodnje rodove prenašale le najboljše izkušnje."

Na tradicijo se Batičevi opirajo tudi v kleti. Pri belih sortah mošt pustijo ležati nekaj dni na tropinah v odprtih kadeh brez kontrole temperature in le z lastnimi kvasovkami. Ker je maceracija za vino naraven konzervans, ob stekleničenju dodajajo le minimalne količine žvepla. Pred tem vino zori v sodih, narejenih iz slovenskega lesa.

Čeprav je prej omenjeni rosé še vedno prodajna uspešnica, je prvo ime vinske hiše Batič zvrst angel, ki zaživi le v letnikih, ki ponujajo presežke. Edina stalnica je ime, sortni sestav pa je iz leta v leto drugačen. V rdečem angelu pa najdemo merlot, cabernet sauvignon in cabernet franc. 

Posebnost med Batičevimi vini pa je zaria, zvrst sedmih sort, ki so zasajene v istem vinogradu, s čimer se po besedah Batiča med seboj lepše oprašijo. Vse sorte tudi hkrati potrgajo in macerirajo, zaradi daljše maceracije (30 dni) pa v to zvrst žvepla sploh ne dodajajo. Vino pred stekleničenjem le premešajo, da pride v steklenico še del usedline, ki vino ščiti in mu pomaga pri zorenju.

Do nedavnega je veljalo, da Batičevi obdelujejo 26 hektarjev vinogradov, a stanje se je v zadnjem letu spremenilo, saj so kupili oziroma na novo zasadili še 16 hektarjev vinogradniških površin, kar jih po obdelovalnih površinah uvršča na sam vrh med družinskimi vinogradniki. Okrog 70 odstotkov vina izvozijo, največ v ZDA in na Japonsko.

Oglejte si prejšnje večere – prvič v restavraciji Barka, ko sta chefu Grašiču z vini poskušala parirati Martin Gruzovin (vinska klet Guerila) in Matej Korenika (Korenika & Moškon), drugič v restavraciji Pečina, ko sta mu nasproti stala Matjaž Lemut (Tilia Estate) in Matjaž Četrtič (Ferdinand), tretjič, ko je v restavraciji Sunset bil bitko z glavnima enologoma Vinakopra in Kleti Brda Boštjanom Zidarjem in Darinkom Ribolico, v četrti izdaji je bil v Pečini priča bratskemu dvoboju med Primožem (Burja) in Mitjo Lavrenčičem (Sutor), nazadnje pa je miril dva srborita Vipavca – Valterja Kobala iz kleti Fedora in Sama Premrna iz kleti Pasji rep

 

 

 

 

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Tri platinaste medalje v Brda, ena v Haloze

Največ najžlahtnejših Decanterjevih medalj je šlo v Brda, celotna bera pa je spet fenomenalna: štiri platinaste, štiri zlate, 41...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Destinacija Jeruzalem Slovenija osvaja domače in tuje turiste

Prleške občine so sredi aprila, pred velikonočnimi prazniki, pripravile Vikend odprtih vrat destinacije Jeruzalem Slovenija. V občinah...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Zakaj je pomembno, da penine pijemo iz pravih kozarcev?

Različne oblike kozarcev za različne penine.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Nov gverilski bunker na Planini nad Ajdovščino

Nova klet ima skupaj dva tisoč kvadratnih metrov površin. Dve etaži sta vkopani v hrib, dve sta na površini. Celotna klet je zgrajena...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Čisto vse, kar dajo gostom na krožnik, je pridelano doma

Cigojevi iz Vipavske doline so tipičen primer samooskrbne turistične kmetije. Redijo mangalice in druge prašiče, telice, kopune, imajo...

VINO
S hrano
Vanja Alič S hrano Chef Nikola Tadijanović: Negovalec istrske tradicije

Mladi hrvaški chef Nikola Tadijanović iz istrske restavracije Stari kaštel je trenutno na delovnem premoru na Norveškem, kjer se...