Vinska klet meseca: Ptujska klet

 
Članek Novice
03.06.2019 08:00
avtor

Vinska klet meseca: Ptujska klet

V Ptujski kleti v povprečju pridelajo okoli milijon litrov vina na leto. Njihov zaščitni znak je še vedno ljudski Haložan, vse več pa stavijo tudi na vina iz linije Pullus, ki jih največ prodajo v ZDA.
Vinska klet meseca: Ptujska klet
Glavni enolog Ptujske kleti Maksimiljan Kadivec
Foto: Arhiv Ptujske kleti

Vino je eden najpomembnejših povezovalnih elementov zgodovine najstarejšega slovenskega mesta Ptuj, ki je bilo ustanovljeno kot rimska naselbina leta 69 našega štetja. V bogati zgodovini kleti je bilo več pomembnih letnic in mejnikov. Kateri pa je bil najpomembnejši in ga štejejo za začetek delovanja Ptujske kleti? "Na naši etiketi je še vedno letnica 1239, ki ponazarja začetek bivanja minoritov na Ptuju. Od takrat mesto beleži neprekinjeno kletarjenje in vinarstvo," pravi mladi enolog Maksimiljan Kadivec, ki je na čelu kleti dobra tri leta.

Omenjenega leta 1239 so minoriti pod samostanom v središču Ptuja zgradili tudi vinsko klet. Ptujski statut iz leta 1376 priča o tem, kako pomembno je bilo vino za mesto, saj vinogradništvo ureja z nič manj kot sedmimi členi glede trgovanja, dimenzij steklenic in podobnih zadevščin. Ko so gospodje Ptujski leta 1430 ostali brez naslednika, so svoje vinograde prepustili minoritom. Ti so v kletnih prostorih samostana uredili prostor, ki ga danes poznamo kot najstarejšo ohranjeno vinsko klet na Ptuju.

Konec 19. stoletja so v mestu pod vodstvom Josefa Orniga ustanovili vinski arhiv, ki je še danes del zakladnice ptujske vinske kleti. "V njem je 200 tisoč vin, najbolj pa smo ponosni na vino Zlata trta, ki je najstarejše zabeleženo slovensko vino in je predlanskim praznovalo stoletnico," je ponosen glavni enolog kleti, ki je samo v zadnjem desetletju na prestižnih mednarodnih vinskih tekmovanjih prejela več kot 250 medalj in priznanj.

Najpomembnejši tuji partner so ZDA

V Ptujski kleti vsako leto v povprečju pridelajo okoli milijon litrov vina. Največji delež vina še vedno prodajo na domačem trgu, okoli 80 odstotkov. "Če pa pogledamo samo linijo Pullus, prodamo na tuje že več kot 50 odstotkov. Najpomembnejši tuji partner so ZDA, kamor prodamo največ sivega pinota, kot trg prihodnosti pa vidimo Kitajsko," je povedal Kadivec.

V tako imenovani sveži liniji si prizadevajo ustvariti vina z izrazito sortno aromo, popolno uravnoteženostjo in pitnostjo. V tej liniji pridelujejo sivi pinot, sauvignon, chardonnay, renski rizling in laški rizling, med rdečimi najdemo zweigelt, modri pinot in modro frankinjo. Tukaj sta še polsuhi rose iz žametovke in polsladki rose pinky chick. Seveda pa ne smemo niti mimo klasike – haložana, ki je polnjen v litrske steklenice. 

A posode iz nerjavnega jekla niso edine, ki jih uporabljajo v Ptujski kleti. Vino namreč zori tudi v velikih lesenih sodih, ki so izdelani iz različnih vrst lesa, in v barikih. Tam zorijo večinoma tudi vina iz linije Pullus G, kot so traminec, sauvignon in bela zvrst, sestavljena iz belega pinota, sauvignona in traminca. 

Od rdečih vin v liniji Pullus najdemo modro frankinjo in modri pinot. Posebna zgodba pa so predikatna vina iz Ptujske kleti, ki se lahko kosajo z najboljšimi na svetu, kar dokazujejo tudi številna priznanja z vseh najpomembnejših svetovnih ocenjevanj. Najslajše življenjske trenutke si lahko torej okronamo s ptujskimi vini pozne trgatve, ledene trgatve in s slamnatimi vini iz sušenega grozdja.

V najstarejši slovenski vinski kleti pa pridelujejo tudi vinske mehurčke. Igrivost, iskrivost in po potrebi ekstravaganca so glavne karakteristike penin Pullus. Pridelujejo suhe in polsuhe, rose in bele, namenjene pa so uživanju ob hrani ali pa kar tako – ko se posamezniku zazdi, da si penino zasluži. 

Od legendarnega haložana do trendovskega roseja

Haložan je zagotovo najznamenitejše vino iz Ptujske kleti in je verjetno tudi prvo litrsko vino na svetu z zlato medaljo. Prejelo jo je pred dvema letoma na največjem mednarodnem ocenjevanju na svetu – na AWC Dunaj. Haložana najdemo v večini slovenskih gostiln. Mnogi pravijo, da je najboljši kot špricar oziroma brizganec, čeprav v zadnjih letih navdušuje tudi tiste, ki radi popijejo kaj lahkotnega in svežega. Haložan je danes moderno, harmonično in zelo pitno vino.

Njegovi začetki segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko ga je »izumil« tedanji direktor Ptujske kleti Jani Gönc. Navdih zanj je dobil v Alzaciji. Njegova temeljna zamisel je bila na trgu ponuditi vino z geografskim poreklom in nekaj, kar bi se tudi lepo in neagresivno mešalo z mineralno vodo. Osnova za haložana so vse tipične sorte, ki rastejo v Halozah, kjer so vinogradi za vina Ptujske kleti: laški in renski rizling, beli pinot, chardonnay, šipon, sauvignon in minimalni dodatki muškatov.

Pinky chick se imenuje mlad svež atraktiven trendovski rose, ki že v vonju navduši s svojo sadno-cvetno svežo cvetico, nadaljuje pa se v prijeten, rahlo sladkast pookus z nežnim poigravanjem mehurčkov. Je vino, ki prija vsem mladim in mladim po duši in vehementno zahteva veselje v življenju.

Polsladki rumeni muškat v Ptujski kleti napolnijo le ob določenih letinah, ko na najboljših legah pridelajo grozdje, ki doseže pravo zrelost in sladkorno stopnjo, pri tem pa ohrani dovolj primarne aromatike, da se odločijo pridelati prav posebno vino. To je vino, ki ga uživamo ob posebnih priložnostih. Intenzivna sortna aromatika, harmoničen okus in večji preostanek nepovretega sladkorja so glavni atributi polsladkih in sladkih vin Pullus.

V Ptujski kleti so posebej ponosni tudi na sauvignon. Pri sortnih vinih, napolnjenih v steklenice Pullus z belo etiketo, v kleti stremijo po izpostavljanju jasne in sortno specifične aromatike posamezne sorte, ki pristno odseva rastišče, s spoštovanjem narave in specifik letnika. Pullus sauvignon navdušijo z intenzivno sortno aromatiko, prijetno svežino, sočnostjo in lepim zaokroženim telesom.

Haložana in preostala tri omenjena vina iz Ptujske kleti najdete v vseh Mercatorjevih poslovalnicah in bodo junija na voljo po ugodnejših cenah. 

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Vanja Alič Novice Tri platinaste medalje v Brda, ena v Haloze

Največ najžlahtnejših Decanterjevih medalj je šlo v Brda, celotna bera pa je spet fenomenalna: štiri platinaste, štiri zlate, 41...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Destinacija Jeruzalem Slovenija osvaja domače in tuje turiste

Prleške občine so sredi aprila, pred velikonočnimi prazniki, pripravile Vikend odprtih vrat destinacije Jeruzalem Slovenija. V občinah...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Zakaj je pomembno, da penine pijemo iz pravih kozarcev?

Različne oblike kozarcev za različne penine.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Nov gverilski bunker na Planini nad Ajdovščino

Nova klet ima skupaj dva tisoč kvadratnih metrov površin. Dve etaži sta vkopani v hrib, dve sta na površini. Celotna klet je zgrajena...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Čisto vse, kar dajo gostom na krožnik, je pridelano doma

Cigojevi iz Vipavske doline so tipičen primer samooskrbne turistične kmetije. Redijo mangalice in druge prašiče, telice, kopune, imajo...

VINO
S hrano
Vanja Alič S hrano Chef Nikola Tadijanović: Negovalec istrske tradicije

Mladi hrvaški chef Nikola Tadijanović iz istrske restavracije Stari kaštel je trenutno na delovnem premoru na Norveškem, kjer se...