Komentar

Kolumna Guillauma Antalicka: Čas za spremembo

 
Blog Novice
20.05.2019 08:05
avtor

Kolumna Guillauma Antalicka: Čas za spremembo

Bodimo odkriti, slovenski sistem za ocenjevanje kakovosti vina je zastarel, kot bi obstal v nekdanji Jugoslaviji, v svetu, ki je temeljil na majhnih zidanicah in velikih zadrugah, kjer je količina prevladala nad kakovostjo in kjer sta besedi »barrique« in »sladko« pomenili ekvivalent za »grand cru«.

Ta svet je še vedno živ, posebno v vzhodni Sloveniji, vendar verjetno ne bo trajal prav dolgo, v najboljšem primeru od pet do deset let, upajoč manj. Medtem ko vina z oznako »vrhunsko« po zakonu pomenijo najvišjo raven kakovosti vina, pa ta oznaka nima več nobene vrednosti.

Dejstvo je, da se za oznako »vrhunsko«, ki gotovo ni najbolj ikonična, vsako leto prijavi zelo malo pridelovalcev. Zakaj je tako? Verjetno zaradi birokracije, s katero se morajo pridelovalci, če želijo pridobiti oznako, ukvarjati in večinoma zaradi dejstva, da ocenjevanje kakovosti temelji na dejavnikih, ki tako z analitičnega kot tudi s senzoričnega vidika niso več pomembni.

Zakaj bi morala suha vina vedno dobiti nižjo oceno kakor sladka vina? Zakaj bi morala biti rdeča vina z izrazitimi »lesnimi« notami in več suhega ekstrakta vedno bolje ocenjena kot pa »nehrastova«, toda živahna, elegantna in kompleksna vina? V vseh teh kategorijah lahko najdemo odlična vina!

Toda časi se spreminjajo, morda v Sloveniji počasneje kot drugje, vendar se spreminjajo. Povpraševanje in zahteve potrošnikov se razvijajo korak za korakom, saj so ti čedalje bolj izobraženi o vinu in imajo večji dostop do vrhunskih vin z vsega sveta.

Zato bi se moral slovenski sistem kakovosti vina spremeniti, da bi se bolje ujemal z realnostjo mednarodnega trga. Po mojem mnenju bi moral biti cilj majhne države ali regije z razmeroma visokimi stroški proizvodnje zaradi topografije vino visoke vrednosti, ki izraža edinstvenost kraja/teritorija, kjer je pridelano.

Model »terroir« je bil po vsem svetu prilagojen zato, da je vinu prinesel vrednost. Čedalje več vinskih regij preoblikuje svoj sistem kakovosti po francoskem in posebno na podlagi klasifikacije vinogradov kot v Burgundiji. Zakaj? Ker edinstvenosti območja (interakcij tla-podnebje-človeška praksa) ni mogoče reproducirati drugje  in edinstvenost prinaša vrednost.

Zadnji veliki igralec, ki se je temu modelu še upiral, je bila Španija, vendar ne več. Tudi v znameniti regiji Rioja so začeli težaven proces prehoda iz sistema, kjer je bila kakovost povezana s staranjem vina (v sodu in steklenici), do modela pridelave vina, posebej iz vsakega vinograda.

Zakaj bi spremenili tako uveljavljen sistem v veliki vinski regiji in kjer bi lahko imeli veliko gospodarsko tveganje? Samo zato, ker je tveganje vredno sprejeti, v smislu, da bi se lahko uskladil s kakovostjo, ki jo potrošniki vidijo. Potemtakem bi moralo biti v manj znanih regijah z dolgo tradicijo vinarstva, vendar malo identitete kot v Sloveniji tveganje manjše. Avstrijci so ga sprejeli pred leti in Slovenija bi morala storiti enako.

Seveda postopek ne bo preprost in potrebno bo veliko časa, verjetno nekaj desetletij. Vključevati bi moral vse akterje na tem področju: pridelovalce, raziskovalce, svetovalce in politiko. Vendar ne gre pričakovati, da bodo politiki sprožili premik, njih je treba voditi. Ta sprememba bi morala izhajati od pridelovalcev, kot je bilo to storjeno drugje.

V vsaki regiji bi se moralo pojaviti le nekaj vodilnih pridelovalcev. Morali bi si deliti jasno in skupno vizijo ter biti pripravljeni na boj zanjo, čeprav to ne bo nujno neposredno izboljšalo njihovega poslovanja, vendar pa bo zagotovo bolj trajnostno za naslednjo generacijo. Podpirati bi jih morale raziskovalne ustanove, ki bi pomagale pri opredelitvi slovenskih terroirjev in najboljših vinogradov v smislu lege in v kozarcu.

Boljše razumevanje slovenskih terroirjev bo tudi pomagalo pridelovalcem vina, da se spopadejo z velikimi izzivi v bližnji prihodnosti, kot je okolju prijazna pridelava vina v kontekstu podnebnih sprememb. Torej, zavihajmo rokave, res je čas za spremembo, vse sile so dobrodošle, dokler sodelujejo, da bi slovenski vinski sektor postal trajnosten v zahtevni prihodnosti.

 

Guillaume Antalick kot mednarodni strokovnjak za enologijo in senzoriko vina poskuša razumeti vpliv naravnih procesov ter tehnologij pridelave grozdja in vina na slog vina. Študiral je na univerzah v Bordeauxu in Orléansu (Francija). Doktoriral je leta 2010 na Inštitutu za znanosti o trti in vinu (ISVV) na Univerzi v Bordeauxu. Po zaključku doktorskega študija je Guillaume nekaj let pridobival izkušnje na Inštitutu za biotehnologijo vina na Univerzi v Stellenboschu (Južna Afrika), zatem pa tudi v Avstraliji. V Sloveniji je od leta 2016, ko se je pridružil ekipi Centra za raziskave vina na Univerzi v Novi Gorici. Obenem je tudi docent na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo, kjer študentom redno predaja svoja teoretična kot tudi praktična znanja.  

 

Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.