Tuji gostje pričakujejo osebni pristop, ki ga pri Gaubejevih tudi dobijo

 
Članek Novice
18.06.2019 08:00
avtor

Tuji gostje pričakujejo osebni pristop, ki ga pri Gaubejevih tudi dobijo

Gaubejevi na Špičniku delajo dobesedno družinsko. Alojzij opravlja vsa vinogradniška in kletarska dela, žena Klavdija postori administrativna dela in vleče vse niti v kuhinji, medtem ko njun sin Patrik pomaga, kjer je potrebno.
Tuji gostje pričakujejo osebni pristop, ki ga pri Gaubejevih tudi dobijo
Domačija Gaube
Foto: Aleš Beno

Družina Gaube ima svojo vinsko klet ob slovensko-avstrijski meji, na Špičniku v občini Kungota. Na idilični lokaciji pod vinogradi in v zavetju mogočnih iglavcev, kjer se slišita le žvrgolenje ptic in oddaljeno šelestenje listov v vetru, stoji domačija z letnico 1808, v kateri Gaubejevi še danes prebivajo.

Nasproti domačije so pred desetimi leti zgradili še eno hišo, ki jim rabi kot poslovni objekt. Pod zemljo je vinska klet, ki sprejme 60 tisoč litrov vina in kjer je glavni Alojzij Gaube. V pritličju dve tretjini prostora zasedajo skladišča, tretjina pa je namenjena gostinskemu delu, kjer od četrtka do nedelje gostom strežejo z domačimi salamami, bunko, zaseko, pašteto in drugimi dobrotami, ki jih pridelajo iz doma rejenih svinj. Po predhodnem naročilu pa Alojzijeva žena Klavdija Gaube pripravi od štiri- do šesthodne degustacijske menije.

»Žal tretja in četrta etaža, kjer so predvideni bivalni prostori za goste, še nista končani. In še nekaj časa ne bosta, saj preprosto nimamo časa,« pojasni vinar.

Vina s poudarkom na svežini in sadnosti

Gaubejevi so se v teh krajih že od nekdaj pečali z vinom. Alojzijev pradedek Kaspar je polnil prve buteljke že pred drugo svetovno vojno in tudi med njo. Vse do leta 1945, ko so del imetja Gaubejevih nacionalizirali.

»Podobno kot druge kmetije je tudi naša po vojni živela kot samooskrbna. Pridelovali smo vse, od poljščin do mesa, grozdja in sadja. Že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja pa smo začeli dajati čedalje večji poudarek stari ljubezni – vinogradništvu. Najprej so gostilničarji k nam hodili po odprto vino, leta 1991 pa smo spet začeli prodajati buteljke,« pove Gaube.

Družina trenutno obdeluje nekaj več kot osem hektarjev vinogradov, iz katerih pridelajo povprečno 40 tisoč steklenic vina na leto. Njihov paradni konj so sveža, lahkotnejša vina z nižjimi alkoholi, v katerih sta poudarjeni predvsem svežina in sadnost. To sta, kot pravi Gaube, tudi atributa, ki dajeta Štajerski prednost pred drugimi okoliši. Tako imenovana sveža vina sestavljajo več kot 80 odstotkov celotne vinske produkcije.

V skladu s štajersko tradicijo torej prevladujejo bela vina, rdeče pa zastopa modri pinot, ki v družbi zweigelta in modre frankinje sestavlja tudi zvrst, iz katere pridelujejo rose. Iz modrega pinota sicer pridelajo tudi zelo suho penino po klasični metodi.

Bližina avstrijske vinske ceste

Gaubejevi absolutno prisegajo na domači trg. Nekaj malega sicer prodajo v Avstrijo in na Hrvaško, a so številke zanemarljive, pravi sogovornik. Na domačem trgu prodajo delijo na gostinski del in prodajo na dvorišču, kjer prodajo že 40 odstotkov vsega vina. »Prodaja na dvorišču se močno povečuje, sploh odkar smo leta 2009 zagnali dopolnilno dejavnost – turizem na kmetiji.«

A čeprav vina skoraj ne izvažajo, ga vseeno veliko steče tudi po tujih grlih. Med gosti, ki zaidejo na kmetijo Gaubejevih, je namreč kar polovica tujcev, med katerimi so v ospredju Avstrijci, Nemci in Hrvati. K temu je veliko pripomogel tudi padec šengenske meje, saj se cesta s Špičnika odtlej nadaljuje na avstrijsko stran.

»Od velike noči do novembra smo na zelo frekventni točki, saj kmetija leži na robu avstrijske vinske ceste, pod znano cesto v obliki srca. Na avstrijski strani je včasih pravi direndaj, tako da nekateri tudi v iskanju mirnejšega kotička radi zaidejo na našo stran. Seveda tudi zato, ker imamo drugačno vino in drugačno kulinariko. In ti gostje se radi vračajo. A nič ne bi šlo brez truda. Tujci namreč pričakujejo osebni pristop, ki ga pri nas tudi dobijo. Zato ne moremo zaposliti nekoga prek študentskega servisa, ki bi mu ukvarjanje z gosti pomenilo običajno službo. Tega gostje ne bi cenili. Nekdo od družine mora biti vselej navzoč,« se zaveda Gaube.

Ostali bodo družinska kmetija, ne firma

Prav zaradi tega zavedanja tudi cilji v prihodnje niso povezani s širitvijo vinogradov in posledično večjim pridelkom vina. »Zdaj smo na količini, ki jo lahko kot družina obvladamo. Ne nameravamo pa povečevati vinogradov. S tem bi si naredili medvedjo uslugo. Če bi jih, na primer, povečali za 20 odstotkov, bi morali nekoga zaposliti, a pri samo 20 odstotkih se to ne splača. Šele pri 50-odstotnem povečanju bi se splačalo najti zunanjo pomoč, a potem bi postala klet premajhna. Pa še nekoga bi morali najeti za prodajo … to je piramida. In potem nisi več kmetija, ampak postaneš firma,« razmišlja vinar s Špičnika. Zato bodo to, kar imajo, poskušali tržiti s čim višjo dodano vrednostjo. Še več ljudi torej kanijo pripeljati na domači prag. »Kakorkoli vzameš, je to najboljše plačilo,« sklene sogovornik.  

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Tema
Vanja Alič Tema Kateri od slovenskih vinarjev je premikal meje?

V vsaki panogi, tudi vinarski, je malo resničnih avtorjev, ki pokažejo novo smer. Malo je takih, ki si upajo. Stanko Čurin, Joško...

VINO
S hrano
Vanja Alič S hrano Chef Jakob Pintar: Intrigirajo ga surovine, ki jih večina kuharjev zavrže

Mladi slovenski chef Jakob Pintar se je po nabiranju dragocenih izkušenj pri Gordonu Ramsayju, Joëlu Robuchonu in Heinzu Reitbauerju...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice 6. gourmet večer v Bernardinu: bitka za rebulo se je končala brez zmagovalca

Na šestem gourmet večeru, ki smo ga v sodelovanju s Hoteli Bernardin pripravili v restavraciji Pečina, smo spoznali, kako je, če si...

VINO
Intervju
Vanja Alič Intervju Konec septembra bo na Brdu pri Kranju že osmi Festvina

Vinski promotor in distributer Jože Koželj bo z ekipo 30. septembra že osmič pripravil Festvina, gostom predstavil nekatere novosti in...

VINO
Intervju
Jože Rozman Intervju Jožef Prus: Prvi pogoj za dobro frankinjo je zdravo in zrelo grozdje

Na devetem Festivalu modre frankinje je največ nagrad pobral vinar Jožef Prus iz Krmačine v Beli krajini.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Kako nastane vino: zakaj je vino sladko?

Sladkost vina nam pove, koliko nepovretega sladkorja je v stekleničenem vinu. Glede na ostanek nepovretega sladkorja vina delimo na suha,...