Čisto vse, kar dajo gostom na krožnik, je pridelano doma

 
Članek Novice
14.06.2019 08:00
avtor

Čisto vse, kar dajo gostom na krožnik, je pridelano doma

Cigojevi iz Vipavske doline so tipičen primer samooskrbne turistične kmetije. Redijo mangalice in druge prašiče, telice, kopune, imajo svoje vino in vzgajajo svojo zelenjavo. Del mesnin in vina prodajo najboljšim oštarijam po Sloveniji.
Čisto vse, kar dajo gostom na krožnik, je pridelano doma
Foto: Aleš Beno

Z vinom in suhomesnimi izdelki so se Cigojevi v Črničah pri Ajdovščini pečali tako rekoč od nekdaj. A včasih so Cigojevi vozili grozdje, mleko in še kaj v vipavsko zadružno klet. Nekega dne leta 1989 je zdajšnji gospodar kmetije Jordan Cigoj prišel navzkriž s tedanjimi člani zadružnega upravnega odbora. »V neki zadevi so vsi člani upravnega odbora glasovali proti meni kot kooperantu. Izgubil sem zaupanje vanje in spoznal, da tam nimam več kaj iskati. Šel sem svojo pot, kar se je izkazalo kot pravilna odločitev.«

Še istega leta so Cigojevi registrirali turistično kmetijo Arkade, prvo vino pod lastno blagovno znamko pa so začeli stekleničiti leta 1990. Že ob prvi polnitvi so za cabernet sauvignon prejeli zlato medaljo na vinskem sejmu v Ljubljani. Njihova malvazija, tako sveža kot macerirana, pa redno pobira prve nagrade na festivalu malvazije v Portorožu in še kje.

»Od nekdaj smo sloveli, da imamo najboljše vino v vasi. In tega se še vedno držimo. Če je dobra osnova, torej grozdje, je v kleti bore malo dela. Če ga je malo po trti in če opravljaš zelena dela v vinogradu, kot je treba, potem ni težav. A že v vinogradu moraš vedeti, kakšen tip vina želiš imeti,« razloži Cigoj.

Arkade letos praznujejo 30 let

Pred natanko 30 leti so torej obrnili kmetijo na glavo. Grozdje je ostalo doma, povečal se je stalež prašičev in govedi. »Na zdajšnjem dvorišču so bili še hlevi, zato smo s prvo večjo naložbo leta 19995 zgradili nove hleve in majhno klavnico. To je bil eden prvih objektov za zakol in predelavo prašičev v Sloveniji,« se spominja Jordanova žena Silva Cigoj. Mimogrede, vsako leto zakoljejo v povprečju 150 prašičev, kar pomeni 300 pršutov, ki jih razvažajo po vseh boljših oštarijah po Sloveniji.

Cigojevi trenutno obdelujejo slabih šest hektarjev vinogradov, letno pa pridelajo od 30 do 40 tisoč litrov vina. Večino stekleničijo, nekaj pa še vedno prodajo tudi odprtega vina.

V lokalu, ki je od petka do nedelje odprt v okviru turistične kmetije Arkade (med tednom so odprti po dogovoru), poleg vina prodajo tudi velikanske količine že omenjenih suhomesnih izdelkov, po katerih so Cigojevi vsaj tako znani kot po vinu. Sploh pa, odkar so pred leti na kmetijo pripeljali mangalice – najbolj divje svinje med udomačenimi, katerih uradna domovina je Madžarska, čeprav srbska mitologija »očetovstvo« teh ščetinarjev pripisuje knezu Milošu Obrenoviću.

Ker se vse leto prosto pasejo, ima njihovo meso – podobno kot govedina kobe – visoko vsebnost nenasičenih maščobnih kislin omega 3. Prav tako naj bi meso mangalic vsebovalo do 75 odstotkov manj holesterola kot meso farmskih prašičev ter polovico manj od junčjega in piščančjega mesa.

Mangalice namesto pata negre

Poleg pršutov, za katere je marsikdo prepričan, da so na ravni slovitega iberskega pršuta iz prašiča pata negra, Cigojevi iz mangalic pridelajo tudi šalam, panceto, zašink in druge dobrote. Na kmetiji imajo še kopune in govedo angus. »Čisto vse, kar damo gostom na krožnik, je pridelano doma – tudi zelenjava,« poudari Cigoj, ki je po 25 letih vihtenja kuhalnice v kuhinji končno dobil zamenjavo.

Po novem kuha zet, ki ga je k hiši pripeljala Jordanova hči Maja, dvakratna slovenska vinska kraljica (leta 2005 in 2006). »Ona mi pomaga v kleti, je tudi doktorirala na temo vpliva virusov na vinsko trto. Sin Miha je glavni skrbnik kmetije in ima največ opraviti z živalmi, k hiši pa je pripeljal še natakarico, tako da je vse v krogu družine, brez drugih zaposlenih. Sam sem povsod po malem, prav tako žena Silva. Vedno sem verjel, da mora biti družina skupaj in za zdaj nam to kar lepo uspeva,« je zadovoljen Cigoj.

Njegova žena Silva pa poudari, da so v celoti samooskrbni, saj sin Miha sam pridela tudi krmo za živali. »Ječmen, koruzo, pšenico … Vse imamo domače, razen sladkorja, soli, olja in radenske. Tudi olja porabimo manj, saj veliko stvari skuhamo kar na masti od mangalice.«

Kmalu še prodajalna in počitniške hiške

Te čislane svinje, ki na prvi pogled zavoljo kožuha, s katerim se pozimi obrastejo, spominjajo na križance med svinjo in ovco, je k hiši pripeljal Miha pred slabimi desetimi leti. »Končal je kmetijsko šolo, in ker mu gostinstvo toliko ne leži, bo prevzel kmetijo z mesninami in vinom vred, medtem ko bo hčerka Maja, ko bom šla v pokoj, glavna v gostinskem delu. Tudi apartma in sobe, ki smo jih opremili leta 2002, bodo v njeni domeni,« razlaga Silva Cigoj.

Mlada prevzemnika skupaj z družino pa kujeta tudi nove podvige. Že pred leti so odkupili staro hišo nad domačijo, pravkar pa končujejo njeno preurejanje. Tam bosta nova sušilnica za mesnine in prodajalna. Če bodo pridobljena evropska sredstva za opremo, bo zaživela že konec leta ali v začetku prihodnjega.

»Hčerka pa ima v načrtu gradnjo počitniških hišk v borovem gozdičku na koncu vasi. Z direkcijo za ceste imamo sicer težave zaradi izvoza na cesto, vendar nam pri rešitvi zelo pomaga občina Ajdovščina, tako da kmalu pričakujemo pozitiven razplet,« pove Cigojeva.  S tem bo Vipavska dolina dobila dodatne in prepotrebne prenočitvene zmogljivosti, saj je gostov čedalje več.

»To je svet v malem – od Avstralije do Amerike. V gostinskem delu pa v zadnjem času prevladujejo Ljubljančani. Tudi Štajercev je veliko, medtem ko Italijanov še zdaleč ni več toliko kot nekoč,« prizna Cigojeva, ki je vesela, da sta z možem kmetijo pripeljala tako daleč, da bosta lahko dve družini živeli od tega. »Vse skupaj bo še vedno delovalo kot celota, le da bodo aktivnosti razdeljene med sina in hčerko,« doda.

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Tema
Vanja Alič Tema Kateri od slovenskih vinarjev je premikal meje?

V vsaki panogi, tudi vinarski, je malo resničnih avtorjev, ki pokažejo novo smer. Malo je takih, ki si upajo. Stanko Čurin, Joško...

VINO
S hrano
Vanja Alič S hrano Chef Jakob Pintar: Intrigirajo ga surovine, ki jih večina kuharjev zavrže

Mladi slovenski chef Jakob Pintar se je po nabiranju dragocenih izkušenj pri Gordonu Ramsayju, Joëlu Robuchonu in Heinzu Reitbauerju...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice 6. gourmet večer v Bernardinu: bitka za rebulo se je končala brez zmagovalca

Na šestem gourmet večeru, ki smo ga v sodelovanju s Hoteli Bernardin pripravili v restavraciji Pečina, smo spoznali, kako je, če si...

VINO
Intervju
Vanja Alič Intervju Konec septembra bo na Brdu pri Kranju že osmi Festvina

Vinski promotor in distributer Jože Koželj bo z ekipo 30. septembra že osmič pripravil Festvina, gostom predstavil nekatere novosti in...

VINO
Intervju
Jože Rozman Intervju Jožef Prus: Prvi pogoj za dobro frankinjo je zdravo in zrelo grozdje

Na devetem Festivalu modre frankinje je največ nagrad pobral vinar Jožef Prus iz Krmačine v Beli krajini.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Kako nastane vino: zakaj je vino sladko?

Sladkost vina nam pove, koliko nepovretega sladkorja je v stekleničenem vinu. Glede na ostanek nepovretega sladkorja vina delimo na suha,...