Komentar

Kolumna Aleksa Simčiča: ZDA in Kitajska v treh tednih

 
Blog Novice
27.05.2019 04:00
avtor

Kolumna Aleksa Simčiča: ZDA in Kitajska v treh tednih

Že vrsto let je podpora prodaji na ključnih izvoznih trgih naša stalnica, kar pomeni, da dvakrat ali trikrat na leto obiščemo trge in promoviramo naša vina različnim segmentom kupcev. Za nas sta najpomembnejša trga Kitajska, kjer delujemo zadnjih pet let, in ZDA, kjer smo navzoči vsaj trikrat toliko časa.

Splet okoliščin je poskrbel, da sem v samo treh tednih z dvodnevnim presledkom obiskal najpomembnejša izvozna trga na dveh povsem različnih koncih sveta. V ZDA je bila tokrat na vrsti Kalifornija. San Francisco je zelo »evropski«, razvit trg, odprt za lokalne sorte in posebnosti, Los Angeles pa je mešanica tradicionalnega ameriškega trga, ki sprejema vse bolje tudi alternative in drugačna vina.

Teksas? Dallas je zelo kalifornijski, torej trg, usmerjen v chardonnay in cabernet sauvignon, ki je najbolje prodajano vino celo v japonski restavraciji. Austin je na drugi strani nekoliko bolj usmerjen k novostim in drugačnostim.

Na Kitajskem je Šanghaj zelo podoben San Franciscu, je torej zelo evropski, razvit, na trgu se dobi tako rekoč vse. Iščejo se lokalne sorte, novosti, drugačnost. Ningbo, Fošan in Donguan so manj razviti, še vedno bolj usmerjeni v rdeča vina, se pa tudi bela prijemljejo in dobivajo svoje mesto med pivci. Nesporna uspešnica tega obiska je bila rebula.

Kako se razlikujeta ameriški in kitajski trg? Zelo.

V ZDA smo delovali v okviru aktivnosti uvoznika in s sodelovanjem lokalnih distributerjev. V glavnem je šlo za individualne obiske pri nabavnikih po posameznih prodajnih mestih, ki se čez dan premikajo in spreminjajo oziroma odpovedujejo. Pred mano sta bila vselej še dva v vrsti, za mano ravno tako, za isto zadevo  predstaviti vina ter upati na nakup in uvrstitev na vinske karte.

Natrenirani nabavniki so v nekaj minutah ocenili, ali je ponujeno zanje uporabno oziroma zanimivo. Z redkimi izjemami je vse skupaj potekalo povsem brez čustev, tehnično. Nekajurni transferji od kupca do kupca so v prometu Los Angelesa vsakdan, tako da več kot štirih ali petih kupcev na dan niti teoretično ne moreš obiskati.

Treningi za osebje pri distributerjih so posebna zgodba. To so velike organizacije, razdeljene na segmente. Za nas je zanimiva samo njihova ekipa specialistov, ki se ukvarja s prodajo vin visokega cenovnega razreda. Drugi prodajalci se pečajo z vsem, od vina do špiritov, in jih zanimajo samo številke, zato za nas niso ciljna skupina.

Pri specialistih imaš na voljo pol ure ali včasih uro in v tem času jih moraš prepričati, zakaj naj prodajajo premium vino iz Slovenije. Nekateri so bolj izobraženi, večina jih ne ve nič o Sloveniji, kaj šele Sloveniji kot vinski deželi.

Distributerji so v ZDA ključni del, saj brez njih prodaja ne more potekati. Postajajo tudi vse bolj zahtevni in veliki, zelo malo prostora puščajo malim, nišnim pridelovalcem. Logična posledica razvoja v zadnjih desetih letih. Dve podjetji nadzirata distribucijo več kot 50 odstotkov ameriškega vinskega trga. Število distributerjev se je v zadnjih desetih letih s sedem tisoč zmanjšalo na manj kot tisoč. Število vin v ponudbi distributerjev je upadlo z 200 tisoč na 120 tisoč. Logična posledica so težave malih pridelovalcev na ameriškem trgu.

Na Kitajskem smo imeli podobne aktivnosti, a z zelo drugačnim pristopom in energijo. Predstavitve smo imeli za srednje velike skupine ljubiteljev vina z veliko verjetnostjo nakupa, organizirali so večerje z vrhunskim spajanjem vina in hrane ter seminarje za osebje zaposlenih organizatorjev.

Izbira lokacij je bila izredna in vsi dogodki so bili popolnjeni do zadnjega kotička. Distributerji v provincah oziroma organizatorji si zate vzamejo dan ali dva. Pri tem izkažejo maksimalno spoštovanje do tega, da pripotuješ na Kitajsko, nobenemu se ne mudi in želi čim več izvedeti, se naučiti.

Večina dogodkov se odvija v sodelovanju z vinskimi šolami, ki so zrasle tako rekoč v vsakem mestu, tako da se profesionalnosti lahko učimo celo sami … Vsi sodelujoči distributerji so nas v zadnjih dveh letih že obiskali, nekateri večkrat, preostali prihajajo v kratkem. Vse s ciljem doživeti Slovenijo in slovenska vina, doživeti izkušnjo iz prve roke  in to prenesti na lokalno okolje.

Njihovi lastniki so povsod dejavno vključeni in navzoči oziroma celo vodijo dogodke. Še enkrat se pokaže, da je »distribucija« ključ do uspeha. Po takem tednu ti je jasen njihov rek, da ni pomembno samo, kako spajamo vino in hrano, temveč predvsem, s kom vino pijemo!

 

Aleks Simčič je začel blagovno znamko Edi Simčič, poimenovano po svojem očetu, graditi konec osemdesetih let prejšnjega stoletja in odtlej je "zastrupljen" z vini. A po dolgih letih sočasnega ukvarjanja z drugimi posli je pred tremi leti končno postal kmet. Danes razvija kmetijo Edi Simčič v Vipolžah v Goriških brdih s pomočjo še dveh zelo aktivnih generacij, starejše in mlajše. Aleks je tudi predsednik Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije
 
Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.
 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.