Tri platinaste medalje v Brda, ena v Haloze

 
Članek Novice
28.05.2019 10:47
avtor

Tri platinaste medalje v Brda, ena v Haloze

Največ najžlahtnejših Decanterjevih medalj je šlo v Brda, celotna bera pa je spet fenomenalna: štiri platinaste, štiri zlate, 41 srebrnih in 95 bronastih.
Tri platinaste medalje v Brda, ena v Haloze
Stojan Ščurek je za rebulo prejel platinasto medaljo.
Foto: Aleš Beno

Revija Decanter je objavila rezultate največjega in najvplivnejšega ocenjevanja vin na svetu – Decanter World Wine Awards (DWWA) za leto 2019, na katerem so se slovenski vinarji odrezali najbolje doslej. Potem ko so dve leti zapored iz Londona odšli s po tremi platinastimi medaljami, so letos s seboj odnesli še eno več. Kar tri so bile pridelane v Goriških brdih.

Domače vitrine so si tako s platinasto medaljo oplemenitili v kleteh Ščurek (rebula up 2013), Gašper (cabernet franc 2017), Marjan Simčič (leonardo 2013) in Gross (iglič furmint 2016). Vsa omenjena vina so prejela 97 točk. 

Slovenski vinarji so se okitili še s štirimi zlatimi (tako kot lani), 41 srebrnimi (lani 54) in kar 95 bronastimi (lani 57) medaljami. Tudi po številu medalj je torej letošnja bera najboljša doslej.

In kdo je prejel zlate? Klet Dveri-Pax za DP brut 2015, ki je hkrati najbolje ocenjeno slovensko peneče se vino, Erzetič za amfora sivi pinot 2012 in nekdanji kralj cvička Janez Colnar za rosé 2018. Poleg platinaste pa je še zlato medaljo v svojo omaro pospravila klet Gross za gorca furmint 2016

Vina Gašper stopila še stopničko više

Pri dobitnikih platinastih medalj je morda za marsikoga največje presenečenje cabernet franc, ki ga je s pomočjo enologa Darinka Ribolice iz Kleti Brda pridelal Gašper Čarman, lastnik vinoteke eVino in večkratni najboljši sommelier Slovenije. A ne za tiste, ki vedo, da je lani Čarman že prejel zlato medaljo za sivi pinot.

"Glede na to, da blagovna znamka obstaja šele pet let, se je vse zgodilo res hitro. Če pa upoštevamo prevožene kilometre po svetu, obiske kleti, popite steklenice in prebrano strokovno literaturo, je to nagrada za omenjeno udejstvovanje, ki traja veliko več kot pet let," je povedal Čarman, ki je za svoja vina letos na Decanterju prejel še dve srebrni in dve bronasti medalji.  

Seveda ga je uspeh presenetil do neke mere, pravi, čeprav je vedel, da imajo v sodu vino, ki bi moralo dobivati zelo visoke ocene. "Pred leti, ko smo se pogovarjali o premium rdečem vinu, je bil moja prva izbira cabernet franc. Mnogi so bili presenečeni, a sam sem verjel vanj – glede na podnebje in zemljo, ki je v Brdih. Da bomo s prvim letnikom prišli tako visoko, je pa seveda vse presenetilo."  

Čarman je povedal, da vino prav v teh dneh stekleničijo, na trg bo prišlo prihodnji teden. Na voljo bo le tri tisoč steklenic, od tega jih je že polovica rezerviranih za britanski trg, pri nas pa bo vino mogoče kupiti za 22 evrov.

Stojan Ščurek je v najvišjo linijo Up, kjer je bila do lani le rdeča zvrst merlota in cabernet sauvignona, postavil še rebulo in že za premierno izdajo prejel platinasto medaljo. Vino letnika 2013 je tri leta zorelo delno v velikih, delno pa v 500-litrskih lesenih sodih, prestalo pa je tudi krajšo maceracijo.

Ščurek pravi, da ga medalja niti ni presenetila, saj so bili odzivi že prej odlični. "Tudi tuji novinarji na lanskem masterclassu v Vipolžah so to rebulo postavili zelo visoko. Še posebej pa sem vesel, ker so v Londonu nagradili našo domačo sorto. Lani je platino prejela Klet brda, letos mi, pa tudi leonardo od Marjana Simčiča, ki je letos prav tako prejel platinasto medaljo, je pridelan iz sušene rebule. To pomeni, da je rebula res svetovna sorta," je poudaril Ščurek. 

Nekdanji kralj cvička dobil zlato medaljo za rosé

Četrto platinasto medaljo pa je Sloveniji priskrbela avstrijska družina. Hiša Gross je sicer ena najbolj vplivnih in kakovostnih pridelovalk Južne Štajerske (Südsteiermark) ter Avstrije nasploh, ki še posebej slovi po odličnih sauvignonih. A zadnje čase tudi po šiponih. Tisti z lege Iglič (iglič furmint) je, kot omenjeno, prejel platinasto medaljo, s sosednje lege Gorca (gorca furmint) pa zlato.

"Stik družine Gross s Slovenijo sega že v leto 1907, ko je Heinrich Gross ustanovil vinsko klet Gross z nakupom vinograda v današnji Sloveniji. Tradicija se je nadaljevala v tem stoletju z nakupom vinogradov šipona in sauvignona v Halozah," je povedal vinski publicist in ocenjevalec vin Robert Gorjak, ki je na Decanterju kot edini Slovenec ocenjeval vina iz Bordeauxa.

Med prejemniki zlatih medalj pa je prav gotovo največje presenečenje pripravil nekdanji dvakratni kralj cvička Janez Colnar s Trške gore na Dolenjskem, ki je za rosé 2018 prejel kar 95 točk in s tem zlato medaljo. Tej je dodal še bronasto medaljo za cviček PTP, kar je prav tako fenomenalen rezultat. Zlata medalja je hkrati najvišje priznanje za vinorodno deželo Posavje doslej, če seveda izvzamemo predikatna vina. 

In zakaj je ta rosé tako poseben, da so mu ocenjevalci v Londonu namenili kar 95 točk? "Aromatičen je, svež, gladek, teče, vse ima, živ je. Pridelan je iz modre frankinje in modrega pinota. Vedel sem, da je dober, a da bo dobil tako visoko oceno, si nisem mislil. Pravzaprav nihče od nas," je priznal Colnar.

Colnarjev rosé se je do tega trenutka prodajal za sedem evrov, a vinar pravi, da mu bo v prihodnjih dneh cena zagotovo zrasla. "Pogledal bom, za koliko bodo dvignili drugi prejemniki medalj, a verjetno ga pod 12 evrov ne bomo prodajali," pravi Colnar, ki je skupaj s kletmi Zajc in Jarkovič premaknil tudi letvico za cviček. Prvič v zgodovini je namreč ta dolenjski posebnež prejel bronasto medaljo. Vse tri kleti so zanj prejele 86 točk.    

Klet Zajc je hkrati prejela 90 točk in s tem srebrno medaljo za modro frankinjo, kar je najvišje ocenjena modra frankinja letnika 2018 na Decanterju v svetovnem merilu, hkrati pa je ponovitev uspeha najvišje ocenjene slovenske modre frankinje v zgodovini Decanterja.

Parkerjev sindrom popušča

Za komentar letošnjih izidov na Decanterjevem ocenjevanju smo zaprosili tudi mednarodnega degustatorja in direktorja Vinske družbe Slovenije Dušana Brejca, ki pravi, da ga navdušuje, ker slovenski vinarji na Decanter vsako leto pošljejo več vzorcev. "Vzorcev je bilo letos poslanih precej več kot lani. Če se ne motim, jih je bilo lani okrog 135, letos pa skoraj 190. Lanska bera medalj je dala obet za večjo udeležbo. Ali je letos v razmerju med udeležbo in prejetimi odličji teh več, ne vem, jih je pa vsako leto veliko." 

In kaj mu je najbolj padlo v oči? "Šipon je letos prejel veliko odličij, tudi najžlahtnejših, in sicer zaradi hiše Gross. To kaže, da je naš šipon po meri mednarodnih ocenjevalcev in velika priložnost za Štajersko, ki je letos imela tudi za druga vina visoke ocene. Zame je vse, kar ima 88 točk ali več, visoka ocena, čeprav potrebuješ 90 točk za srebrno medaljo," je poudaril Brejc.

Druga priložnost so po besedah direktorja Vinske družbe Slovenije peneča se vina, med katerimi je bilo prav tako veliko visokih ocen. "Posebno presenečenje pa je zame sivi pinot, saj je bil ne glede na to, kje je bil pridelan – ali na Štajerskem ali na Primorskem – visoko ocenjen. To obuja v zadnjih letih malce pozabljeno zgodbo, to je, da je sivi pinot lahko zasajen kjer koli po Sloveniji in je mednarodno uspešen."

Ob pregledu rezultatov pa je Brejca še enkrat več prešinila misel, ki gre – kot pravi – v prid slovenskim vinom. "Letošnje ocenjevanje je potrdilo, da prihaja do spremembe okusa, ki se pospešeno uveljavlja tudi na mednarodnih ocenjevanjih. Nabildana vina z veliko alkohola, telesa, taninov, sladkorja, skratka vsestransko polna vina, počasi izgubljajo navdušenje pri ocenjevalcih. Dogaja se zgodba manj je več. Poln chardonnay na primer pri tovrstnih ocenjevalcih ni več navdušujoč. Parkerjev sindrom torej popušča," je prepričan Brejc. 

Če želite biti na tekočem z novostmi iz sveta vina, se naročite na tedensko pismo urednika

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Destinacija Jeruzalem Slovenija osvaja domače in tuje turiste

Prleške občine so sredi aprila, pred velikonočnimi prazniki, pripravile Vikend odprtih vrat destinacije Jeruzalem Slovenija. V občinah...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Zakaj je pomembno, da penine pijemo iz pravih kozarcev?

Različne oblike kozarcev za različne penine.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Nov gverilski bunker na Planini nad Ajdovščino

Nova klet ima skupaj dva tisoč kvadratnih metrov površin. Dve etaži sta vkopani v hrib, dve sta na površini. Celotna klet je zgrajena...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Čisto vse, kar dajo gostom na krožnik, je pridelano doma

Cigojevi iz Vipavske doline so tipičen primer samooskrbne turistične kmetije. Redijo mangalice in druge prašiče, telice, kopune, imajo...

VINO
S hrano
Vanja Alič S hrano Chef Nikola Tadijanović: Negovalec istrske tradicije

Mladi hrvaški chef Nikola Tadijanović iz istrske restavracije Stari kaštel je trenutno na delovnem premoru na Norveškem, kjer se...