Komentar

Kolumna Matjaža Lemuta: Vinogradnikove indijanske zime

 
Blog Novice
17.06.2019 08:00
avtor

Kolumna Matjaža Lemuta: Vinogradnikove indijanske zime

Počutim se kot Indijanec pred 300 leti in več, ki je štel zime, ki jih je preživel, oziroma pomladi, ki jih je doživel.

Tudi vinogradniki – kot vsi, ki so odvisni od narave – prej ali slej začnejo šteti zaporedne in ponavljajoče se prelomnice v letu. Nekateri vesele, kot so trgatve, nekateri težje, kot so delovne pomladi, ki so marsikdaj zelo zahtevne, podobno kot indijanske zime.

Sam pravzaprav štejem oboje in oboje mi za začetek pomeni muko, dokler ne padem v delovni ritem. Mogoče še bolj pomladi, ko iz lažjega zimskega ritma preidem v precej intenzivnejšega poletnega. Takrat tempo drži narava, prepleten pa je še z deli v kleti in na trgu.

Zdi se mi, da padem v trans, in kot da živim v svojem svetu vse do trgatve. Živim predvsem za cilj, to je trgatev in pridelati dobro vino. Včasih se ob tem spomnim Pavčkovih verzov …

"Dober dan možnosti in dolžnosti, dober dan posvečena norost. 

Dober dan mila ptica mladosti in tvoja pesem: dar in skrivnost.

Dober dan, življenje. Silno in mirno."

Pred leti sem srečal profesorja moje stroke, ki je poudarjal relacijo med pridelovalcem in porabnikom. Predstavil jo je kot skupno pot, ki se mora roditi v vinogradu. Ker pa je ta pod milim nebom, se mora vinogradnik kar precej potruditi, da lahko od trenutka, ko pripelje grozdje v klet, naredi vino, ki ga kupec prepozna.

Pravi, da nima smisla vse zvračati na letnik, saj se nam lahko prav zaradi tega zgodi, da bomo prisiljeni poiskati vsako leto novega kupca, ker staremu novo vino pač ne bo več všeč. Prav to daje čar vodenju pridelave in prav imajo kolegi, ki pravijo, da so vsi letniki težki.

Nekateri manj, drugi bolj. Vinogradnik, ki se zaveda pomembnosti konstantne kakovosti, loči letnike med seboj po stroških pridelave in osebnem prizadevanju. Marsikdaj slišimo, da so posamezni letniki še posebej zahtevni. V bistvu poznamo letnike s pogostimi vremenskimi nihanji in tiste, ki gredo premočrtno proti trgatvi.

Letošnji, se zdi, da sodi v skupino prvih. Menjal je že vsaj trikrat svoj obraz. Zgodnji vegetaciji marca in aprila (takrat smo govorili o zelo zgodnji trgatvi) je sledil mrzel in vlažen maj. Zaostanek, ki se je zgodil, je skoraj v celoti nadomestila junijska toplota. Narava vedno najde svoj pot ravnotežja in spet bom trgal sivi pinot avgusta. Kot doslej že 22-krat.

Spet delamo utečeno in že gledamo proti trgatvi. Pravijo, da ima vinar danih do 50 trgatev oziroma indijanskih zim. Sam sem nekje na polovici, veliko jih je še pred menoj. Kako jih bom izkoristil?

Brez biserov strasti v očeh in gubic na čelu sigurno ne bo moje kreativnosti. Strast in ljubezen sta tudi tu tista, ki olajšata preživeti zimo oziroma doživeti novo trgatev. Vsi zorimo v večnost in na tej poti smo hvaležni navdihu, ki nas v najrazličnjejših oblikah obišče, tu in tam obsede in tako omogoči, da skupno pot, ki jo vinogradniki delimo z vinopivci, v zgodovino pišemo z zlatimi črkami.

 

Matjaž Lemut je avtor in solastnik vin Tilia Estate - Hiša pinotov. Vinarsko in vinogradniško pot je začel s praksami v vipavski zadružni kleti, Švici in Kaliforniji. Je agronom, ki deluje kot enolog. Je tudi svetovalec, ki znanje in izkušnje deli marsikje v Sloveniji in na Hrvaškem. Ukvarja se tudi s predavanji za domačo in tujo strokovno ter laično javnost. Zanimajo ga identiteta in kreiranje vina v odnosu med vinarjem in kupcem ter kontrasti, ki nastajajo v svetovni vinski produkciji.

 

Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.