Ekskluzivna klet za ekskluzivna vina

 
Članek Novice
17.06.2019 14:36
avtor

Ekskluzivna klet za ekskluzivna vina

Klet Brda je v sodelovanju z Goriškim muzejem oživila zgodovinsko klet na gradu Dobrovo, ki bo pomembno orodje za prodajo vin v najvišjih cenovnih razredih.
Ekskluzivna klet za ekskluzivna vina
Glavni enolog Kleti Brda Darinko Ribolica v novi kleti de Baguer na gradu Dobrovo
Foto: Aleš Beno

V kletnih prostorih renesančnega gradu Dobrovo, kjer je bila do nedavnega briška vinoteka, je spet zaživela vinska klet, v kateri so že v 17. stoletju grofje Colloredo, prvi lastniki dvorca, hranili sode z vinom, pravi razcvet pa je doživela v času grofa Silverija de Baguerja. Po njem se danes klet tudi imenuje.

Grof de Baguer je v začetku 20. stoletja klet opremil tudi s tremi betonskimi cisternami, ki so bile znotraj obložene s steklom in so že danes del grajske kleti, čeprav se ne uporabljajo več. Teh cistern se še dobro spomni župan Franc Mužič, ki se spomni tudi, da je po drugi svetovni vojni klet že uporabljala briška zadruga.

Lani so v Kleti Brda v sodelovanju z Goriškim muzejem začeli projekt oživljanja zgodovinske kleti, ki je znova zaživela v svoji prvotni vlogi – kot klet, v kateri se v sodih resnično neguje vino.

Klet za zahtevne kupce in obiskovalce

Po besedah direktorja Kleti Brda Silvana Peršolje so ureditev kleti narekovale potrebe rasti prodaje vin v najvišjih cenovnih razredih. "Z rastjo v premijskem in super premijskem razredu je klet v zadnjih letih naredila pomembne in velike korake. Takoj se je pojavilo vprašanje, kje bomo gostili kupce iz tega razreda, saj jih je treba ustrezno pogostiti in poučiti. Zgodba je namreč zelo pomembna. Zato Američane in Azijce vedno pripeljemo v Brda, jim pokažemo vinograde, da dobijo občutek, kako pridelujemo vino, potem jih peljemo v Postojnsko jamo in Ljubljano. Tako začutijo Slovenijo, mi pa imamo na drugi strani brez odvečnih razlag navdušenega sogovornika, ki postane ambasador naših vin," je povedal Peršolja.

Klet Brda je torej potrebovala ustrezen reprezentančni prostor, v katerem bo lahko nagovarjala kupce in potencialne kupce v najvišjih cenovnih razredih. Vodene oglede in degustacije bo tako ponujala zahtevnejšim obiskovalcem in ljubiteljem dobrega. V klet de Baguer bodo predstavniki Kleti Brda vodili samo vnaprej dogovorjene skupine poslovnih obiskovalcev, ključnih kupcev ter izbranih gostov, ki si bodo za vinsko doživetje pripravljeni vzeti več časa in seči malo globlje v žep.

"Potrebovali smo objekt, kjer ni potrebnih veliko besed, temveč da gost takoj začuti, da nismo od včeraj oziroma da smo na teritoriju, ki ima dolgo tradicijo. Seveda s tem nismo izumili nič novega, saj imajo na primer v Franciji vse večje kleti poleg proizvodnega dela tako imenovane chateauje oziroma graščine, ki so običajno protokolarni objekti," je dodal Peršolja.

Rdeča in bela zvrst de Baguer

Nova linija vin, ki nosi enako ime kot nova klet, torej de Baguer, se po kakovosti umešča v sam vrh, poleg linije A plus. "Z novo kletjo in novo linijo želimo postaviti nov pogled na briška vina, pri katerih želimo poudariti eleganco, fineso, mineralnost, nežnost. To so vina, ki so primerna za mediteransko dieto, ljudje lahko popijejo tudi tri, štiri kozarce," je prepričan glavni enolog Darinko Ribolica.

Ko so ustvarjali novo blagovno znamko, dodaja Ribolica, so se odločili za dve zvrsti. "Prav skozi zvrsti se pokaže vsa diverziteta Brd. Bela zvrst je kombinacija chardonnayja in sauvignona. Chardonnay je mehak, nežen in hkrati bogat, sauvignon pa doda aromatiko, tisto iskrico, duh poletja, ki ga začutite v Brdih – od češenj do trt," je bil glavni enolog pesniško navdahnjen.

Vse lepo in prav, toda kje je tako opevana rebula, ki najlepše zrcali terroir Goriških brd? Ko gre za vina najvišjega razreda, pa namesto rebule glavno vlogo igrajo francoske sorte, nas je zanimalo? "Ne, rebula še pride. Trenutno počiva v novi kleti v lesenih sodih jajčaste oblike in čaka na pravi trenutek. Rebula bo v tej liniji nastopala samostojno," sta nas skoraj v isti glas pomirila tako direktor Peršolja kot glavni enolog Ribolica.

Pri rdečih sortah pa tako ali tako ni dileme, kateri dajeta v Brdih najboljše rezultate – merlot in cabernet franc, ki sta tudi v rdeči zvrsti de Baguer. Vina v novi kleti zorijo izključno v lesenih posodah, in sicer v barikih (225 litrov), 250- in 350-litrskih sodih. In seveda v tako imenovanih jajcih, kjer zori omenjena rebula.

Klet ima sporazum s potomci grofa de Baguerja

Pri novi kleti in liniji vin de Baguer je pomembno tudi to, da je Klet Brda s potomci družine de Baguer sklenila sporazum o uporabi imena in grba rodbine. Dvojec de Baguer nosi ime zadnjega lastnika gradu Dobrovo, diplomata in vinskega inovatorja, grofa Silverija de Baguerja.

"Vnuk grofa de Baguerja se je opravičil zaradi bolezni. Je pa navdušen nad projektom. Ogledal si je klet in pokusil vina. Prav z vini smo ga prepričali. Je namreč velik poznavalec in ljubitelj vin. Pomenljivo je tudi, da se je grofova pravnukinja na gradu Dobrovo lani poročila. To je bil izjemen aristokratski dogodek. Vezni člen med rodbino in nami je bil Herko Saksida, kustos Goriškega muzeja," je razložil direktor Kleti Brda.

Grajska klet ima sicer dolgo zgodovino, saj je bila vedno pomemben del renesančnega gradu Dobrovo, vse od njegovega nastanka. V 17. stoletju jo je uredila prva družina, ki je imela v lasti ta dvorec – plemiška družina Colloredo-Mels.

Leta 1880 je Silverij de Baguer začel v njej arhivirati vina, ki jih je razdelil v devet razredov. Temeljito jo je preuredil v letih 1909 in 1910, ko jo je med drugim opremil s tremi betonskimi cisternami, ki so bile znotraj obložene s steklom. To je bila v tistih časih najsodobnejša tehnologija, ki je prihajala iz Klosterneuburga v Avstriji, ki je veljal za središče vinarskega znanja in tehnologije v avstroogrski monarhiji.

Klet je po vojni uporabljala briška zadruga in zadnjič je v njej vrelo vino letnika 1986. Za potrebe obnove in upravljanja gradu je bila leta 1989 ustanovljena družba Grad G.T., ki je v kletnih prostorih uredila najprej del restavracije, pozneje pa je bila v kleti na ogled zbirka trofejnih soških postrvi. Na pobudo občine je med letoma 2000 in 2017 v teh prostorih delovala Vinoteka Brda.

 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
VINO
Tema
Vanja Alič Tema Kateri od slovenskih vinarjev je premikal meje?

V vsaki panogi, tudi vinarski, je malo resničnih avtorjev, ki pokažejo novo smer. Malo je takih, ki si upajo. Stanko Čurin, Joško...

VINO
S hrano
Vanja Alič S hrano Chef Jakob Pintar: Intrigirajo ga surovine, ki jih večina kuharjev zavrže

Mladi slovenski chef Jakob Pintar se je po nabiranju dragocenih izkušenj pri Gordonu Ramsayju, Joëlu Robuchonu in Heinzu Reitbauerju...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice 6. gourmet večer v Bernardinu: bitka za rebulo se je končala brez zmagovalca

Na šestem gourmet večeru, ki smo ga v sodelovanju s Hoteli Bernardin pripravili v restavraciji Pečina, smo spoznali, kako je, če si...

VINO
Intervju
Vanja Alič Intervju Konec septembra bo na Brdu pri Kranju že osmi Festvina

Vinski promotor in distributer Jože Koželj bo z ekipo 30. septembra že osmič pripravil Festvina, gostom predstavil nekatere novosti in...

VINO
Intervju
Jože Rozman Intervju Jožef Prus: Prvi pogoj za dobro frankinjo je zdravo in zrelo grozdje

Na devetem Festivalu modre frankinje je največ nagrad pobral vinar Jožef Prus iz Krmačine v Beli krajini.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Kako nastane vino: zakaj je vino sladko?

Sladkost vina nam pove, koliko nepovretega sladkorja je v stekleničenem vinu. Glede na ostanek nepovretega sladkorja vina delimo na suha,...