Komentar

Kolumna Boštjana Protnerja: Katerega spola je vino?

 
Blog Novice
01.07.2019 00:10
avtor

Kolumna Boštjana Protnerja: Katerega spola je vino?

Glede na to, da zunaj pošteno pripeka, bo današnje branje bolj lahkotno, lahko s kozarcem omamnega vina.

Vino je srednjega spola. Je že vedelo, zakaj. Nikoli se ni želelo zameriti moškim, še manj ženskam. Vino je močno, močna sta oba spola, moški tako ali tako, ženske pa bolj na jezičnem področju, pa brez zamere. Zveni pravično, zanimivo. »Vino je močno, kralj je močnejši, ženske še bolj, resnica pa je močnejša od vsega,« je nekoč dejal Martin Luter.

Tako kot se ženske rade predajajo razvajanju v vinski kopeli z omamnim vonjem grozdja, vinskim pilingom, savnam in masažam, moški rade volje sežejo po kozarčku dobrega vina ali pa združijo oboje. V rdečem vinu so našli resveratrol, ki izboljša delovanje srca, okrepi mišice in zavira staranje. Na telo deluje enako kot šport.

Predstavnice ženskega spola, namesto da greste na telovadbo, raje popijte kozarec dobrega rdečega vina. Kakorkoli, vedno mi besede zaplešejo okoli žensk, res ne vem, zakaj.

Imamo mnogo moških predstavnikov s sortnim poimenovanjem, kot so rizling, modri pinot, sauvignon, cabernet, refošk, muškat, zelen, traminec, a hkrati z roko v roki z njimi hodijo tudi ženska vina z imenom pinela, rebula, malvazija, modra frankinja, ranina in druge. Torej enakopravnost spolov.

Zanimiva je izbira štajerskih rožic, najpogosteje izbrana sta traminec in rumeni muškat, torej izbirajo moške sorte, pa čeprav sladkoba ni domena žensk. Oba z bogatim vonjem, zapeljiva in po navadi s preostankom sladkorja. V svetu se popije zelo malo sladkih vin, ta posebnost je očitno rezervirana za Štajersko.

Očitno imajo Štajerke manj sladko življenje od drugih predstavnic nežnejšega spola. Pa mislim, da se ta trend obrača. Moški spol pa definitivno posega po bolj suhih vinih, bogatih s kislino, čeprav me še vedno presenetijo moški, ki povprašujejo po sladkih vinih.

Nedavno so mojo Ano, 11. mariborsko vinsko kraljico, na nekem vinsko-kulinaričnem dogodku vprašali: »Kakšna vinska kraljica pa si ti, da ne piješ sladkih vin?!« Ne bom komentiral, ker tudi hči ni. Poznavalci vin prisegamo na suha vina.

Nekoč je bilo poznavanje vin rezervirano za moške, danes to ne drži več. Nekoč so o vinu tudi pisali samo moški. A vinske boginje so že v egipčanskih časih imele svoje vinske tečaje. Spola sta enakovredna. Seveda ne smem zaobiti prve vinske dame 19. stoletja, madame Clicquot.

Prav tako danes v svet vina vstopajo mlade vinarke. Vinske hčere, ki sledijo stopinjam svojih očetov, niso tako redke, kot so bile pred nekaj leti. Ženske se izobražujejo, hodijo na vinske tečaje, avkcije. Vse več je mladih enologinj, ki delajo v največjih in najbolj znanih vinskih kleteh po svetu.

Moški ob kozarcu vina razglabljamo o njem, o njegovih karakteristikah, ženske pa se sproščajo. Pomembno jim je, s kom uživajo. Za ženske je vino le spremljevalec prijetnega večera, mi se že znajdemo. Zasledil pa sem, da obstajajo tudi ljudje, ki se vina bojijo. Verjeli ali ne, obstajajo in reče se jim oenofobi.

Baje je dobro, da so vinske police blizu kozmetiki. Le zakaj? Tudi etikete se nekako prilagajajo ženskim okusom, ženske so bolj odprte za novosti, torej ženska beseda je zadnja. To mi je znano iz družinskih pogovorov. Ženske so vse večji segment vinskega trga. In zadnjo besedo pri nakupu vina ima baje ženska.

Moški pravimo, da so ženske skrivnostne, da jih ne moremo razumeti. Je vino nemara kaj drugačno? Ni, lahko nas preseneti pozitivno ali pa tudi ne, je muhasto, moramo ga negovati, skrbeti zanj, pokaže nam zobe. Skratka, lahko bi bilo tudi ženskega spola. Čudoviti svet vina ni rezerviran samo za moške. V gurmanskem svetu vina ženske hodijo z velikimi koraki naprej – ne glasno, ampak dosledno.

Na koncu bom dodal besede gospe Mire Šemić, vinske akademičarke: »V šali rada povem, da tisti, ki ne vedo nič o vinih, pijejo sladka vina. Normalno, so začetniki. Tisti, ki mislijo, kako vse vedo, pijejo samo macerirana vina, tisti pa, ki res vemo, kaj je dobro vino, bomo spili kozarec dobrega renskega rizlinga.«

Pa na zdravje, z moškim ali ženskim vinom!

 

Boštjan Protner ima svojo Hišo Joannes v Vodolah, ki je od središča Maribora oddaljena vsega pet kilometrov. Morda je naključje, toda vinar je postal, ko je bil njegov oče v Drnovškovi vladi, ki je rušila Peterleta. Končal je študij agronomije v Ljubljani. Trenutno obdeluje 12 hektarjev vinogradov in je specialist za renski rizling. Da pokaže pripadnost kralju med belimi sortami, si občasno na desno podlaket tetovira še napis »riesling«. V zadnjem času se spogleduje z ekološkimi vinogradništvom. Je ponosni član štajerskih Pubecov.
 
Komentarji izražajo stališča avtorja, in ne nujno stališča uredništva O vinu.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.