Vsebine iz vinskega sveta

kapljica
VINO
Raziskujemo
Redakcija O vinu Raziskujemo Raziskujemo: Armenija – zibelka vinogradništva in vinarstva

Organizator potovanj Tentours vabi na vinsko-kulinarično turo v Armenijo, kjer sta kljub večtisočletni tradiciji v času Sovjetske zveze...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Kako nastane vino: kaj so tanini?

Od taninov nas ne boli glava. Je pa res, da so vina, ki so bogata s tanini, običajno tudi bogata strukturna vina in imajo posledično...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Druženje v kleti, kjer zorijo modri pinoti

Slovenija se letos prvič pridružuje praznovanju mednarodnega dneva, posvečenega sorti modri pinot. Dogodek bo v soboto, 17. avgusta, na...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Si želite postati Lidlov mladi vinar 2019?

Letošnji natečaj bo postregel z nekaj novostmi – obetavni mladi vinarji do 35. leta bodo imeli priložnost svoja vina poleg kategorije...

VINO
Novice
Vanja Alič Novice Vinar tedna: Primož Šušmelj (Vinska klet Miška)

Na posestvu Miška na Erzelju v Vipavski dolini se pečajo z vinom že zelo dolgo, a blagovno znamko so postavili pred desetimi leti....

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Kako nastane vino? Vodič v desetih korakih

V sodelovanju s kletjo Vinakoper ter njenima enologoma Boštjanom Zidarjem in Rokom Jamnikom smo posneli serijo v desetih nadaljevanjih, v...

Vino tedna

kapljica
kapljica
slika
avtor
Toni Gomišček
Vino tedna: Izbrani teran 2011, Derenda
Teran, ki mu leta lepo pristojijo.

Kolumne

kapljica

Vinski vodnik 2018

kapljica
kapljica

Poiščite svoje vino!

Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Avtor slovarja: Marko Ipavec

Koledar dogodkov

kapljica
ponedeljek, 26. avgusta
Radenci
10. Salon traminec
petek, 30. avgusta
Nova Gorica
Park Wine Party
sreda, 4. september
Brdo pri Kranju
Decanterjevi nagrajenci 2019
petek, 20. septembra
Ljubljana
Mnogoboj najboljših jantarnih vin
sobota in nedelja, 19. in 20. oktobra
Spodnja Idrija
Modri - Les noirs

Vinorodni okoliši Slovenije

kapljica

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev...podrobno >

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 15.600 hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da je teh še precej več ‒ 19.120 hektarjev. Razlog za odstopanje gre iskati deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, deloma pa v izogibanju obdavčitvi.

V register je vpisanih 30 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Vino stekleničijo le v približno 2.300 vinskih kleteh, od tega je 11 večjih, torej takih, kjer pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirano pridelavo je bilo v letu 2014 vključenih 7.856 hektarjev vinogradov, medtem ko je bilo po zapovedih ekoloških standardov v letu 2015 obdelanih 495 hektarjev vinogradniških površin. Kar nekaj ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela.

V Sloveniji se pridela od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, pri čemer ga je 30 odstotkov uradno namenjeno samooskrbi.

Količina pridelka po letih

Razmerje med pridelavo belih in rdečih vin je približno 65 proti 35 v korist belih. Slovenski vinogradniki lahko izbirajo med 52 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Največ se pridela laškega rizlinga (14 odstotkov), sledijo refošk (devet), chardonnay in sauvignon (vsak osem) ter malvazija (šest odstotkov).

Leta 2015 so slovenski vinarji izvozili dobrih pet milijonov litrov vina, medtem ko se ga je skoraj dvakrat več (14 milijonov litrov) uvozilo.

Toda ker uvažamo predvsem vina nižjega kakovostnega razreda, izvažamo pa večinoma srednje- in višjecenovna vina, sta bili v letu 2014 vrednost uvoza in izvoza poravnani na dobrih 13 milijonov evrov. Največ slovenskega vina se v povprečju proda v Nemčijo, ZDA, na Hrvaško, Nizozemsko, v Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih tudi na Češko, glavne države izvoznice na naš trg pa so Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska.

Po porabi vina – ocena se dela na podlagi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog – smo z 38,6 litra na prebivalca na leto trenutno na zavidljivem petem mestu med državami EU. Največ vina v enem letu sicer srkne prebivalec Francije, in sicer slabih 44 litrov.

Viri: ministrstvo za kmetijstvo, Statistični urad RS, Register pridelovalcev grozdja in vina.

zapri >
Bela krajina Bizeljsko Dolenjska Istra Kras Prekmurje Štajerska Vipava Brda
zemljevid zemljevid zemljevid zemljevid

Avtohtone sorte

kapljica
steklenica
Rumeni plavec
debeli klešec, plavac, plavez gelber, plavaj
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
saden, po hruškah
okus
Okus:
od srednje poln do poln
okus kje

Najdemo ga v bizeljsko-sremiškem in dolenjskem vinorodnem okolišu, kjer šteje za avtohtono sorto, čeprav je bilo doslej opravljenih premalo raziskav za takšno trditev. Matija Vertovec ga, zanimivo, prišteva k štajerskim sortam. Sorta se je sicer razvila znotraj črnomorskega bazena, udomačila pa se je še v severozahodnem delu Hrvaške. Rumeni plavec nima nič skupnega z veliko skupino sorte plavac, ki jo najdemo v Dalmaciji.

okus
Način pridelave:
Zaradi kiselkastega okusa in nižje vsebnosti alkohola največkrat konča v zvrsteh. Najdemo ga v bizeljčanu in cvičku.

Radovedni? Prijavite se na prejemanje e-novic!