Vsebine iz vinskega sveta

kapljica
VINO
Tema
Vanja Alič Tema Od zemlje do vina: Plutovinast zamašek ni le relikt preteklosti

Glavni enolog v Kleti Brda Darinko Ribolica: "Ko gre za velika vina, enostavno mora biti na steklenici dober plutovinast zamašek. Ko za...

VINO
Novice
Miha Femec Novice Vino tedna: Malvazija sur lie 2015, Pilato

Malvazija za počitniške večere – ob romantičnem pogledu na morje.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Kako v Rogaški s pihanjem v lesene kalupe vdihnejo kozarcem življenje?

Vas zanima, kako v Steklarni Rogaška deluje proizvodnja vrhunskega kristalnega stekla? V Rogaški ponujajo »turistično pot«, ki...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Petzvezdično druženje v Bernardinu s petzvezdičnimi vinarji

V čast prenovljenemu Grand hotelu Bernardin so v njem gostovali vinarji iz vinskih kleti Bjana, Vinakoper, Zaro, Batič, Verus in...

VINO
Raziskujemo
Redakcija O vinu Raziskujemo Raziskujemo: Bolgarska vinska slava se prebuja

Organizator potovanj Tentours vabi na popotovanje v Bolgarijo, ki se vrača na pota stare vinske slave in se hkrati ponaša z...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Z jeruzalemčanom in radensko v vroče poletje

Najboljši barman in državni prvak v mešanju koktajlov Tomaž Fartek je ustvaril nepozabni brizganec, ki bo poskrbel za osvežitev v...

Vinski vodnik 2017

kapljica
kapljica

Poiščite svoje vino!

Avtohtone sorte

kapljica
steklenica
Pikolit
italijanski pikolit, piccolit, pikolit weisser, piccoleto bianco
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
bela breskev, marelica, akacijev med
okus
Okus:
poln, sladek, topel
okus kje kje

Najdemo ga v Goriških brdih in na Vipavskem, čez mejo pa v Furlaniji, od koder naj bi izviral. Pikolit naj bi bil cenjen že v antičnih časih, tudi v naših krajih se prideluje že stoletja. Prvi pisni viri ga omenjajo v 18. stoletju, Vertovec pa je o njem zapisal, da je znan vsem »gosposkim« vinogradnikom in da so iz njega po »tokajski šegi« pridelali vino iz sušenega grozdja. Pili naj bi ga na francoskem in ruskem dvoru ter pri papežu. Sorta je stara in jo pesti slabo opraševanje, zato je tudi pridelek razmeroma majhen. Vino ima zelo visoko vsebnost alkohola.

okus
Način pridelave:
Večinoma se prideluje vino iz sušenega grozdja, nekateri (Ščurek) ga zorijo v lesenih sodih in ponudijo kot suho krepko belo vino. 

Vino tedna

kapljica
kapljica
slika
avtor
Miha Femec
Vino tedna: Malvazija sur lie 2015, Pilato
Malvazija za počitniške večere – ob romantičnem pogledu na morje.

Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Avtor slovarja: Marko Ipavec

Koledar dogodkov

kapljica

Vinorodni okoliši Slovenije

kapljica

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev...podrobno >

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 15.600 hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da je teh še precej več ‒ 19.120 hektarjev. Razlog za odstopanje gre iskati deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, deloma pa v izogibanju obdavčitvi.

V register je vpisanih 30 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Vino stekleničijo le v približno 2.300 vinskih kleteh, od tega je 11 večjih, torej takih, kjer pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirano pridelavo je bilo v letu 2014 vključenih 7.856 hektarjev vinogradov, medtem ko je bilo po zapovedih ekoloških standardov v letu 2015 obdelanih 495 hektarjev vinogradniških površin. Kar nekaj ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela.

V Sloveniji se pridela od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, pri čemer ga je 30 odstotkov uradno namenjeno samooskrbi.

Količina pridelka po letih

Razmerje med pridelavo belih in rdečih vin je približno 65 proti 35 v korist belih. Slovenski vinogradniki lahko izbirajo med 52 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Največ se pridela laškega rizlinga (14 odstotkov), sledijo refošk (devet), chardonnay in sauvignon (vsak osem) ter malvazija (šest odstotkov).

Leta 2015 so slovenski vinarji izvozili dobrih pet milijonov litrov vina, medtem ko se ga je skoraj dvakrat več (14 milijonov litrov) uvozilo.

Toda ker uvažamo predvsem vina nižjega kakovostnega razreda, izvažamo pa večinoma srednje- in višjecenovna vina, sta bili v letu 2014 vrednost uvoza in izvoza poravnani na dobrih 13 milijonov evrov. Največ slovenskega vina se v povprečju proda v Nemčijo, ZDA, na Hrvaško, Nizozemsko, v Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih tudi na Češko, glavne države izvoznice na naš trg pa so Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska.

Po porabi vina – ocena se dela na podlagi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog – smo z 38,6 litra na prebivalca na leto trenutno na zavidljivem petem mestu med državami EU. Največ vina v enem letu sicer srkne prebivalec Francije, in sicer slabih 44 litrov.

Viri: ministrstvo za kmetijstvo, Statistični urad RS, Register pridelovalcev grozdja in vina.

zapri >
Bela krajina Bizeljsko Dolenjska Istra Kras Prekmurje Štajerska Vipava Brda
zemljevid zemljevid zemljevid zemljevid

Radovedni? Prijavite se na prejemanje e-novic!