Vsebine iz vinskega sveta

kapljica
VINO
S hrano
Vanja Alič S hrano Chef Jakob Pintar: Intrigirajo ga surovine, ki jih večina kuharjev zavrže

Mladi slovenski chef Jakob Pintar se je po nabiranju dragocenih izkušenj pri Gordonu Ramsayju, Joëlu Robuchonu in Heinzu Reitbauerju...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Pet-Nat renina s srebrno medaljo med biovini

Peneče se vino iz Radgonskih goric je na mednarodnem ocenjevanju ekološko pridelanih vin v Nemčiji prejelo 89 točk in srebrno medaljo.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Prve vinske etikete v pisavi za slepe in slabovidne v Sloveniji

V Vinski kleti Metlika so nad oboki kleti predstavili poseben projekt, prvi take vrste v Sloveniji. Etiketi najbolj znanih belokranjskih...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Vinoteka eVino z dvema kozarčkoma po Wine Spectatorju

Ugledna ameriška revija Wine Spectator je eVinu kot edinemu vinskemu baru v Sloveniji podelila nagrado Best of Award of Excellence za...

VINO
Raziskujemo
Redakcija O vinu Raziskujemo Raziskujemo: Trentinsko - Zgornje Poadižje in Valtellina

Organizator potovanj Tentours vabi na vinsko-kulinarično turo v manj razvpiti, a zato nič manj atraktivni italijanski vinski regiji...

VINO
Intervju
Vanja Alič Intervju Konec septembra bo na Brdu pri Kranju že osmi Festvina

Vinski promotor in distributer Jože Koželj bo z ekipo 30. septembra že osmič pripravil Festvina, gostom predstavil nekatere novosti in...

Vino tedna

kapljica
kapljica
slika
avtor
Toni Gomišček
Vino tedna: Pallidia brut nature 2013, Sanabor
Malvazija z mehurčki, toda brez sladkorja.

Kolumne

kapljica

Vinski vodnik 2018

kapljica
kapljica

Poiščite svoje vino!

Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Avtor slovarja: Marko Ipavec

Koledar dogodkov

kapljica
ponedeljek, 26. avgusta
Radenci
10. Salon traminec
sreda, 4. september
Brdo pri Kranju
Decanterjevi nagrajenci 2019
sobota in nedelja, 19. in 20. oktobra
Spodnja Idrija
Modri - Les noirs

Vinorodni okoliši Slovenije

kapljica

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev...podrobno >

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 15.600 hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da je teh še precej več ‒ 19.120 hektarjev. Razlog za odstopanje gre iskati deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, deloma pa v izogibanju obdavčitvi.

V register je vpisanih 30 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Vino stekleničijo le v približno 2.300 vinskih kleteh, od tega je 11 večjih, torej takih, kjer pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirano pridelavo je bilo v letu 2014 vključenih 7.856 hektarjev vinogradov, medtem ko je bilo po zapovedih ekoloških standardov v letu 2015 obdelanih 495 hektarjev vinogradniških površin. Kar nekaj ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela.

V Sloveniji se pridela od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, pri čemer ga je 30 odstotkov uradno namenjeno samooskrbi.

Količina pridelka po letih

Razmerje med pridelavo belih in rdečih vin je približno 65 proti 35 v korist belih. Slovenski vinogradniki lahko izbirajo med 52 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Največ se pridela laškega rizlinga (14 odstotkov), sledijo refošk (devet), chardonnay in sauvignon (vsak osem) ter malvazija (šest odstotkov).

Leta 2015 so slovenski vinarji izvozili dobrih pet milijonov litrov vina, medtem ko se ga je skoraj dvakrat več (14 milijonov litrov) uvozilo.

Toda ker uvažamo predvsem vina nižjega kakovostnega razreda, izvažamo pa večinoma srednje- in višjecenovna vina, sta bili v letu 2014 vrednost uvoza in izvoza poravnani na dobrih 13 milijonov evrov. Največ slovenskega vina se v povprečju proda v Nemčijo, ZDA, na Hrvaško, Nizozemsko, v Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih tudi na Češko, glavne države izvoznice na naš trg pa so Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska.

Po porabi vina – ocena se dela na podlagi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog – smo z 38,6 litra na prebivalca na leto trenutno na zavidljivem petem mestu med državami EU. Največ vina v enem letu sicer srkne prebivalec Francije, in sicer slabih 44 litrov.

Viri: ministrstvo za kmetijstvo, Statistični urad RS, Register pridelovalcev grozdja in vina.

zapri >
Bela krajina Bizeljsko Dolenjska Istra Kras Prekmurje Štajerska Vipava Brda
zemljevid zemljevid zemljevid zemljevid

Avtohtone sorte

kapljica
steklenica
Rebula
rumena rebula, ribolla gialla
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
prikrito saden (citrusi) in cedra
okus
Okus:
živahne kisline, nižja stopnja alkohola
okus kje kje

Najdemo jo v Goriških brdih, Colliu (italijanska stran Brd) in na Vipavskem. Poznali naj bi jo že v rimskih časih, najstarejši znani zapis, ki omenja pridelavo rebule, pa izhaja iz gradu Rittersberg v neposredni bližini vasi Višnjevik v Goriških brdih. Sorto odlikuje raznovrstna uporaba.

okus
Način pridelave:
Prenese vse stile, od preprostega namiznega vina, prek penečega se do predikatov, vin iz sušenega grozdja ter oranžnih vin s podaljšano maceracijo drozge.

Radovedni? Prijavite se na prejemanje e-novic!