Vsebine iz vinskega sveta

kapljica
VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Po osmih letih so se na Brdu spet zbrali Decanterjevi nagrajenci

Obiskovalci so lahko pokusili najboljša vina iz regije, se pravi od Brd do Makedonije, skupaj dobrih 120 vzorcev, ter poklepetali z več...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Iščemo najboljše pridelovalce vina iz slovenskih avtohtonih in udomačenih lokalnih sort

Radi imamo domače, vina iz slovenskih avtohtonih in udomačenih lokalnih sort je naslov natečaja, ki ga pri spletnem mestu Ovinu.si že...

VINO
Raziskujemo
Redakcija O vinu Raziskujemo Raziskujemo: Severna Makedonija – kjer sonce večno sije

Organizator potovanj Tentours vabi na vinsko-kulinarično turo v Severno Makedonijo – v pravi vinski raj na zemlji.

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Po Stevenu Spurrierju Marofova frankinja navdušila še Renéja Gabriela

René Gabriel, eden izmed najuglednejših vinskih kritikov na svetu, je Marofovi modri frankinji mačkovci, letnik 2015, podelil...

VINO
Intervju
Vanja Alič Intervju Hannes Sabathi: Z novo linijo vin bomo do potankosti izrazili vipavski terroir

S solastnikom in glavnim enologom kleti Vipava 1894 smo se pogovarjali o razlogih za nakup največje vipavske kleti, sodelovanju s...

VINO
Novice
Redakcija O vinu Novice Končno imamo tudi slovenski šampanjec

Na posestvu Ruske dače v Zgornjih Gameljnah so predstavili prvi pravi kaviar in prav tako prvi pravi šampanjec, ki ponosno nosita ime...

Vino tedna

kapljica
kapljica
slika
avtor
Miha Femec
Vino tedna: Sirius 2017, Kupljen
Resno vino za resne vinoljube.

Kolumne

kapljica

Vinski vodnik 2018

kapljica
kapljica

Poiščite svoje vino!

Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Avtor slovarja: Marko Ipavec

Koledar dogodkov

kapljica
petek, 20. septembra
Ljubljana
Mnogoboj najboljših jantarnih vin
sobota in nedelja, 19. in 20. oktobra
Spodnja Idrija
Modri - Les noirs

Vinorodni okoliši Slovenije

kapljica

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev...podrobno >

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 15.600 hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da je teh še precej več ‒ 19.120 hektarjev. Razlog za odstopanje gre iskati deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, deloma pa v izogibanju obdavčitvi.

V register je vpisanih 30 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Vino stekleničijo le v približno 2.300 vinskih kleteh, od tega je 11 večjih, torej takih, kjer pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirano pridelavo je bilo v letu 2014 vključenih 7.856 hektarjev vinogradov, medtem ko je bilo po zapovedih ekoloških standardov v letu 2015 obdelanih 495 hektarjev vinogradniških površin. Kar nekaj ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela.

V Sloveniji se pridela od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, pri čemer ga je 30 odstotkov uradno namenjeno samooskrbi.

Količina pridelka po letih

Razmerje med pridelavo belih in rdečih vin je približno 65 proti 35 v korist belih. Slovenski vinogradniki lahko izbirajo med 52 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Največ se pridela laškega rizlinga (14 odstotkov), sledijo refošk (devet), chardonnay in sauvignon (vsak osem) ter malvazija (šest odstotkov).

Leta 2015 so slovenski vinarji izvozili dobrih pet milijonov litrov vina, medtem ko se ga je skoraj dvakrat več (14 milijonov litrov) uvozilo.

Toda ker uvažamo predvsem vina nižjega kakovostnega razreda, izvažamo pa večinoma srednje- in višjecenovna vina, sta bili v letu 2014 vrednost uvoza in izvoza poravnani na dobrih 13 milijonov evrov. Največ slovenskega vina se v povprečju proda v Nemčijo, ZDA, na Hrvaško, Nizozemsko, v Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih tudi na Češko, glavne države izvoznice na naš trg pa so Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska.

Po porabi vina – ocena se dela na podlagi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog – smo z 38,6 litra na prebivalca na leto trenutno na zavidljivem petem mestu med državami EU. Največ vina v enem letu sicer srkne prebivalec Francije, in sicer slabih 44 litrov.

Viri: ministrstvo za kmetijstvo, Statistični urad RS, Register pridelovalcev grozdja in vina.

zapri >
Bela krajina Bizeljsko Dolenjska Istra Kras Prekmurje Štajerska Vipava Brda
zemljevid zemljevid zemljevid zemljevid

Avtohtone sorte

kapljica
steklenica
Refošk
zelenopecljati refošk, refosco d'Istria, refošk istarski, teranovka
barva
Barva sorte:
rdeče
vonj
Vonj:
višnja, malina, podrast
okus
Okus:
kiselkast, malo trpek, manj taninov
okus kje kje

Najdemo ga v slovenski Istri, kjer je najbolj razširjena sorta, in na Krasu, kjer se iz njega pridela slovenska posebnost – vino teran. Uspeva tudi v preostalih dveh primorskih okoliših, v hrvaški Istri in Furlaniji. Refošk naj bi sicer izviral iz Benečije. Legenda pravi, da so ga poznali že Rimljani. Imenovali naj bi ga vinum pucinum po gradiču v bližini izvira reke Timave. Bolj verjetno je, da njegovo ime izvira iz furlanščine, »rap fosc« namreč pomeni temen grozd. Je zelo posebna sorta, saj daje rdeče vino s poudarjeno kislostjo, kar ni usklajeno z mednarodnim okusom.

okus
Način pridelave:
Prenese vse stile; čeprav je stereotip o neprimernosti refoška za daljše zorenje ovržen, ga vinarji še vedno najpogosteje pridelujejo kot enoletno vino v cisternah iz nerjavnega jekla.

Radovedni? Prijavite se na prejemanje e-novic!