Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Kislost

Izraz za svež, oster ali kisel okus, ki ga povzročajo naravne organske kisline, prisotne v vinu. Vino je prijetno, če so njegova kislost ter sladke in grenke sestavine v ravnotežju.

Klasična metoda (ali šampanjska metoda - fr. Méthode Champenoise)

Najzahtevnejši in najdaljši postopek pridelave penečih vin, pri katerem poteče sekundarno alkoholno vrenje v steklenici, zaradi česar se tvori CO2 in posledično mehurčki. Postopek se začne z dodatkom vrelnega likerja (raztopina kvasovk, sladkorja in nekaterih drugih snovi) v steklenico mirnega osnovnega vina, kar povzroči začetek sekundarnega alkoholnega vrenja v steklenici, rezultat tega procesa pa je nastanek ogljikovega dioksida in odmrlih kvasovk. S pomočjo posebnega postopka rahlega obračanja in stresanja steklenic (fr. remuage), se usedlina odmrlih kvasovk nabere v vratu steklenice. Zorenje penečega vina, pridelanega po tradicionalni metodi, traja vsaj 15 mesecev, velikokrat pa tudi več. S postopkom degoržiranja (zamrzovanje in odstranjevanje čepa) se nato usedlina odmrlih kvasovk odstrani, manjkajoča vsebina steklenice pa dopolni s sladilnim likerjem (običajno mešanica vinskega mošta in sladkorja, lahko pa tudi drugih snovi), s čemer se penečemu vinu določi stopnja nepovretega sladkorja (npr. brut, extra brut, demi sec …). Vinom z oznako "nature" se liker ne dodaja. Najbolj poznana peneča vina, pridelana po tej metodi, so champagne, crémant, saumur, cava, pa tudi mnogo slovenskih penečih vin vrhunskih pridelovalcev.

Klobuk

Plast jagodnih kožic, pešk in pecljev, ki se zaradi sproščanja ogljikovega dioksida med alkoholnim vrenjem drozge dvigne na površino mošta. Klobuk je potrebno potapljati in tako povečevati čas stika jagodnih kožic z moštom ter obenem preprečiti njegovo izsuševanje. Število potapljanj je odvisno od načina maceracije in od sloga vina, ki ga želimo pridelati. Potapljanje in prelivanje klobuka se lahko izvaja ročno s posebnim mešalom, sodobna kletarska tehnologija pa omogoča popolno avtomatizacijo tega postopka.

Kompleksno vino

Eden izmed najbolj subjektivnih izrazov za opis vina, največkrat pa ga srečamo pri zrelih, resnih vinih, ki pivcu nudijo široko paleto subtilnih vonjev in okusov, zaradi katerih je vino lahko vedno znova predmet odkrivanja in raziskovanja.

Kvasovke

Mikroskopski enocelični organizmi, ki v odsotnosti kisika med procesom alkoholnega vrenja ogljikove hidrate (sladkor) pretvarjajo v ogljikov dioksid in etanol. Najbolj pogosta vrsta kvasovk pri pridelavi vina je Saccharomyces cerevisiae.

Kvevri

Glinene posode jajčaste oblike (včasih laično poimenovane amfore), ki so del gruzijske vinarske tradicije. Po velikosti so zelo različne, od 50 l za družinsko rabo pa vse do nekaj tisoč litrov. Do roba odprtine so zakopane v zemlji, uporabljajo pa jih za fermentacijo, hrambo in zorenje vina. V zadnjem času so jih začeli uporabljati predvsem zagovorniki pridelave naravnih vin.

Avtor slovarja: Marko Ipavec