Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Maceracija

Gre za namakanje jagodnih kožic in ostalih trdnih delcev v vinu po zaključenem alkoholnem vrenju, ko alkohol deluje kot topilo za ekstrakcijo barvil, taninov in arom iz jagodnih kožic. Trajanje postopka maceracije je odvisno od želenega značaja vina. Tako se npr. mlada rdeča sadna vina prešajo takoj po končanem vrenju, medtem ko pri bolj kompleksnih in strukturiranih rdečih vinih postopek podaljšamo na kak teden po zaključku vrenja. Tako imenovana kratka hladna maceracija (namakanje v grozdnem moštu, ko ta še ni začel vreti in se segrevati) se izvaja pred procesom alkoholnega vrenja in postaja v zadnjem času spet priljubljen postopek pri pridelavi bolj kompleksnih belih vin.

Metoda Charmat

Cenejša in hitrejša metoda pridelave penečih vin v večjih količinah, pri kateri sekundarna fermentacija poteka v visokotlačni posodi, ko osnovnemu vinu dodajo sladkor in kvasovke. Alkoholno vrenje ustavijo z ohlajevanjem, peneče vino nato filtrirajo pod visokim pritiskom in stekleničijo. Tako pridelana peneča vina so cenejša, imajo večje mehurčke in so običajno manj kompleksna.

Mirno vino

V splošnem se izraz uporablja za vina, ki imajo za razliko od penečih zanemarljivo nizko vsebnost raztopljenega ogljikovega dioksida. V skladu z zakonom pa pod ta izraz spadajo vina, ki imajo manjši notranji tlak ogljikovega dioksida (pod 105 Pa pri temperaturi 20° C).

Mlado vino

Vino, ki se začne prodajati še v letu trgatve. Ko poteče glavni del alkoholnega vrenja in ostane v vinu nekaj nepovretega sladkorja, je tako vino pred stekleničenjem potrebno še donegovati. Po Zakonu o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina je čas prodaje omejen, in sicer od 30 dni po trgatvi do 31. januarja leta, ki sledi trgatvi. Običajno so to sveža in lahka vina s sadno aromo.

 

Mošt

Nepovret grozdni sok, pridobljen s stiskanjem ali drozganjem grozdnih jagod. Izraz mošt uporabljamo do zaključka alkoholnega vrenja, ko ta postane vino.

Avtor slovarja: Marko Ipavec