Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Peneče (se) vino

V splošnem je to vino, ki vsebuje raztopljen ogljikov dioksid in zaradi tega vsebuje mehurčke. V skladu z zakonom pa pod ta izraz spadajo vina, ki imajo najmanj 3,0 • 105 in največ 7,0 • 105 Pa nadtlaka ogljikovega dioksida v zaprti posodi pri 20° C. Glede na sladkorno stopnjo oz. vsebnost reducirajočih sladkorjev se peneča vina delijo na: popolnoma suho (brut nature), izredno suho (extra brut), zelo suho (brut), suho (extra dry), polsuho (sec), polsladko (demi sec), sladko (doux).

Pokušnja vin

Pokušnja vina je organoleptično ocenjevanje kakovosti vina. Pri pokušnji ocenjujemo videz (bistrost, barva in njena intenzivnost), vonj (stanje vina, intenzivnost, značaj arome), okus (sladkost, kislost, tanini, telo, značaj okusa), pookus ter podamo končno oceno vina. (kategorije so povzete po Sistematičnemu pristopu k pokušnji WSET®)

Polsladko vino

Kot polsladko je označeno tisto vino, pri katerem je koncentracija reducirajočih sladkorjev več kot 18 g/l in manj kot 45 g/l.

Polsuho vino

Kot polsuho je označeno tisto vino, pri katerem je koncentracija reducirajočih sladkorjev več kot 9 g/l in manj kot 18 g/l, pod pogojem, da koncentracija skupnih kislin, izražena v gramih vinske kisline na liter, ni več kot 10 gramov pod koncentracijo reducirajočih sladkorjev.

Pookus (tudi odhod)

Okus, ki ostane po požirku vina oz. po njegovem okušanju. Pookus vina določa njegovo kakovost in značaj, zato imajo vrhunska vina bogat, dolg in kompleksen pookus.

Pozna trgatev

Dodatna oznaka na vrhunskih vinih ZGP, pridelanih iz grozdja, ki ga oberejo teden ali dva po običajni trgatvi, in je lahko suho ali pa ima nizko vsebnost nepovretega sladkorja.

Pretakanje

Postopek, s katerim vino premestimo iz enega soda (ali posode iz nerjavnega jekla) v drug sod. Na ta način ga prezračimo in mu odstranimo morebitne usedline, ki ostanejo na dnu posode.

Prezračevanje

Postopek, pri katerem vino namerno izpostavimo zraku (kisiku). Pri procesih pridelave vina se uporablja pri pretokih za odstranjevanje nečistih vonjev, pri zorenju pa govorimo o mikrooksidaciji (v sodih je naravna, saj les prepušča majhne količine zraka). Do prezračevanja pride tudi pri pretakanju vina iz steklenice v karafo (dekantiranje). Obogatitev vina z dodatnim kisikom ima pozitivne učinke, saj se vino odpre in omehča ter nudi večjo pestrost organoleptičnih zaznav.

Prešanec

Del grozdnega mošta, ki se za razliko od samotoka pridobi s prešanjem. Glede na samotok ima večjo vsebnost pektinov, proteinov, mineralov, barvil, fenolov, kislin, ima pa manj sladkorja. Odvisno od načina stiskanja lahko ločimo več prešancev (prvi, drugi, ...) ali samo enega. Vinar se običajno po lastni presoji odloči, kolikšen delež prešanca bo združil s samotokom, ki je sam po sebi boljše kakovosti in manj trpek.

Primarne arome (tudi sortne arome)

Arome v vinu, ki izvirajo iz grozdja in med njegovo predelavo preidejo v mošt. Vsaka sorta ima značilne primarne arome, ki jo ločujejo od ostalih. Najpogostejše primarne arome so sadne, cvetne in začimbne.

Avtor slovarja: Marko Ipavec