Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Sadne arome

Največkrat so to primarne arome, včasih pa tudi sekundarne. Spominjajo na razne vrste sadja, kot so citrusi, zeleno sadje, koščičasto sadje, gozdni sadeži, tropski sadeži itd.

Sadno vino

Vino z aromami in okusi, ki spominjajo na različne vrste sadja.

Samotok

Je izraz za sok, ki priteče iz zmečkanega oz. zmletega grozdja pred stiskanjem, in je običajno boljše kakovosti ter ima nižjo vsebnost taninov. Predstavlja od 60-85% vsega mošta, ki je v grozdju, odvisno od načina predelave.

Sekundarna fermentacija

Izraz se največkrat uporablja v povezavi s klasično ali šampanjsko metodo pridelave penečih vin, ko ob dodatku raztopine sladkorja in kvasovk (tudi določenih kislin in SO2) v steklenici poteče drugo alkoholno vrenje. Isti izraz se velikokrat uporablja tudi v povezavi z jabolčno-mlečno kislinsko fermentacijo (glej jabolčno-mlečna kislinska fermentacija).

Sekundarne arome (tudi vrelne arome)

Arome v vinu, ki se sproščajo med procesom alkoholnega vrenja, in so posledica encimskih reakcij, ki potekajo v tej fazi vinifikacije. Najpogostejše sekundarne arome so sadne in začimbne.

Selekcionirane kvasovke

Kvasovke, ki so jih v postopku selekcije odbrali na osnovi določenih lastnosti in so pomembne pri pridelavi vina. Danes so v uporabi take, ki imajo že specifične sposobnosti, da poudarijo posamezne zaželene lastnosti vina.

Sladko vino

Kot sladko je označeno tisto vino, pri katerem koncentracija reducirajočih sladkorjev presega 45 g/l.

Sladkost

Sladkost vina kot zakonsko določena kategorija nam pove, koliko nepovretega sladkorja (g/l) je prisotnega v stekleničenem vinu. Vino je lahko suho, polsuho, polsladko ali sladko. Sladkost kot subjektivno zaznavo pa določa spoj več elementov vina, in sicer ostanek nepovretega sladkorja, pa tudi vsebnost alkohola, kislin in taninov. Sladkorji in alkohol občutek sladkosti povečajo, kisline in grenki tanini pa ga zmanjšujejo.

Slamno vino

Ime izvira iz postopka sušenja grozdja na slamnatih pletenicah. S sušenjem grozdov se zgoščuje sladkor v jagodah in pridelano vino ima običajno višjo alkoholno stopnjo in je sladko.

Slog vina

Izraz označuje zelo raznoliko paleto različnih načinov pridelave vin. Je kombinacija barve, okusa, alkoholne stopnje in mnogih drugih dejavnikov. Nanj vpliva izbira sorte, podnebje, prsti na področju pridelave, ter način vinifikacije. Poznamo suha, sladka, posladka, rdeča in bela vina, vina rosé, alkoholizirana, peneča in mirna vina, sadna vina, slamna vina (če jih naštejemo le nekaj).

Sorte vinske trte

Kultivirana rastlina vrste Vitis vinifera, ki se po določenih lastnostih razlikuje od drugih sort iste vrste. Znotraj posameznih sort obstajajo še kloni. Zakonodaja ureja priporočene in dovoljene sorte vinskih trt, ki jih vinogradniki lahko sadijo in pridelujejo na posameznih vinorodnih področjih v Sloveniji. Poznamo rdeče in bele sorte. V Sloveniji imamo veliko avtohtonih sort (npr. pinela, zelen, žametovka, klarnica ...), svoje mesto pa je v vinogradih našlo tudi veliko znanih svetovnih sort, kot so chardonnay, sauvignon, cabernet sauvignon, merlot itd.

Sortno vino

Vino, ki je pridelano povečini iz ene same sorte. Zakonodaja v vsaki državi predpisuje, kolikšen minimalni delež ene sorte mora vsebovati vino, da je lahko označeno kot sortno.

Struktura vina

Izraz pri pokušnji, ki opiše razmerje med alkoholom, kislostjo, vsebnostjo sladkorja in tanini določenega vina ter v kolikšni meri so ti elementi v harmoničnem razmerju.

Suhi jagodni izbor

Oznaka na vrhunskih vinih ZGP, ki so pridelana iz izbranih posušenih jagod. Običajno so najslajša, najbolj koncentrirana in dolgoživa vina, ki jih v Sloveniji pridelajo v majhnih količinah.

Suho vino

Kot suho je označeno tisto vino, pri katerem koncentracija reducirajočih sladkorjev ne presega 9 g/l, pod pogojem, da koncentracija skupnih kislin, izražena v gramih vinske kisline na liter, ni več kot 2 grama pod koncentracijo reducirajočih sladkorjev.

Sulfiti

Skupen izraz za vse žveplove spojine (še posebno za prosti žveplov dioksid), ki so prisotne v stekleničenem vinu.

Sur lie (na drožeh)

Francoski izraz, ki pomeni, da je bilo vino zorjeno na drožeh, ki so ostanki odmrlih kvasovk. Med tem postopkom vino pridobi dodatne okuse in postane bolj kompleksno.

Sveže vino

S tem izrazom običajno opišemo mlada vina, ki imajo živahne kisline ter čist in saden značaj.

Avtor slovarja: Marko Ipavec