Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

Vinifikacija

Izraz vinifikacija označuje pridelavo vina in vključuje vse postopke od izbire grozdja pa vse do stekleničenja donegovanega vina.

Vinska kislina

Je najpomembnejša naravna organska kislina, ki jo najdemo v grozdju in vinu. Igra pomembno vlogo pri alkoholnem vrenju, saj znižuje pH mošta in ga varuje pred razvojem mnogih škodljivih bakterij. Skupaj z jabolčno in citronsko kislino daje vinu kisel okus. V obliki kristalov se lahko izloča na dnu vinskih steklenic, vinski kamen, ki se izloča na steno sodov, so gospodinje uporabljale kot sredstvo za vzhajanje testa, danes pa se ga proizvaja industrijsko.

Vonj (tudi nos)

Vonj vina je senzorična zaznava vina, ki jo zaznamo s čutnicami v nosu. Pred vonjanjem in samo pokušnjo vino v kozarcu zavrtimo, da ga prezračimo, saj se na ta način v njem sprosti veliko več arom. Vina različnih sort, starosti, tehnologije pridelave idr. imajo različne vonje. Pri vonju smo pozorni na stanje (čisto, nečisto, napake vina), intenzivnost in značilnosti arome (cvetni, rastlinski, sadni vonji ...).

Vonj po zamašku

Izraz za napako vina, ki se pojavi pri zamaških iz plutovine, in se odraža v vonju vina po plesni ali glivah. Najpogostejši vzrok te napake je razkuževanje surove plute s kloranizolom v procesu izdelave zamaškov. Raziskave so pokazale, da je TCA (organska spojina, ki je glavni vzrok te napake) prisoten že v lubju hrasta plutovca. Nove tehnologije prečiščevanja plute že omogočajo odstranjevanje snovi, ki povzročajo vonj po zamašku.

Avtor slovarja: Marko Ipavec