Slovar

kapljica
A B C D E F H I J K L M N O P R S T U V Z Ž

ZGO (zaščitena geografska označba)

je ena od shem kakovosti, s katero so zaščiteni kmetijski pridelki in živila v Evropski uniji. Ta shema zajema tudi vina, ki imajo vsaj eno fazo (pridelava ali predelava) proizvodnje na določenem geografskem območju, po katerem je poimenovano. Tradicionalni izraz za vina z zaščiteno geografsko označbo je "deželno vino s priznano geografsko oznako" (PGO).

ZOP (zaščitena označba porekla)

je ena od shem kakovosti, s katero so zaščiteni kmetijski pridelki in živila v Sloveniji in Evropski uniji. Vino z označbo porekla je tesno povezano z območjem, katerega ime nosi. Pridelava in predelava morata potekati na definiranem območju, katerega ime nosi vino. Na kakovost in značilnost vina s tako označbo bistveno vpliva geografsko okolje, ki vključuje naravne in človeške dejavnike, kot so podnebje, kakovost tal, lokalno znanje in izkušnje itd. Tradicionalni izrazi za vina z zaščiteno označbo porekla so: "kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom" (kakovostno vino ZGP) in "vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom" (vrhunsko vino ZGP). Enaka izraza se uporabljata tudi za peneča vina (npr. "kakovostno peneče vino ZGP"). V to shemo spada še izraz "priznano tradicionalno poimenovanje" (PTP), s katerim se lahko označijo vina, če je za tako označevanje predhodno izdelan elaborat, ki opredeljuje geografsko območje in lastnosti vina ter utemeljuje uporabo tradicionalnega poimenovanja za vina za katero so geografsko območje in lastnosti določeni s posebnim predpisom (npr. cviček PTP, teran PTP itd.)

Zaokroženo vino

Zaželen značaj zrelih vin, ki opiše predvsem mehke tanine, ko ti izgubijo svojo robatost in se uravnotežijo z ostalimi sestavinami 
vina​. Ko izraz uporabljamo pri mladih vinih, nam govori o nežnih taninih in nizki kislosti.

Zorenje

Poznamo več načinov zorenja vina: v posodi iz nerjavnega jekla, v lesenem sodu ali v steklenici. Zorenje vinu izboljša arome in okus, pri vinih z bogatim ekstraktom in kompleksnejših vinih (dolge maceracije) uravnoteži njihove sestavine, zorenje v lesenih sodih (največkrat hrastovih) pa vinu doda še značilne arome lesa in tanine. Za krajše zorenje so primerna skoraj vsa vina, za daljše pa tista, ki imajo prave značilnosti, kot so npr. nizek pH, visoka vsebnost fenolov (posebej taninov), bogat ekstrakt itd. Glede zorenja v steklenici (tudi staranja) v nasprotju s splošnim prepričanjem velja, da je zanj primernih le malo vin, saj je večina stekleničenih takrat, ko so optimalno zrela in primerna za uživanje. Majhen odstotek tistih, ki so primerna za zorenje v steklenici, pa s starostjo pridobijo kompleksne arome (cvetico), bogat okus, njihovi tanini pa postanejo zreli in mehki. Pogost izraz, ki ga srečamo, je tudi zorenje ali nega vina "na finih drožeh" (ali fr. sur lie), ki nam pove, da vino po končani fermentaciji določeno obdobje leži na finih drožeh, ki jih sestavljajo predvsem odmrle kvasne celice.

Zvrst

Izraz označuje vino, ki je bilo pridelano iz več sort grozdja (za razliko od sortnega vina, ki je pridelano samo iz ene). Z zvrščanjem različnih sort vinarji dosežejo večjo kompleksnost vina, saj vsaka sorta v svojem razmerju k zvrsti prispeva svoje značilnosti arome in okusa.

Avtor slovarja: Marko Ipavec