Avtohtone sorte

kapljica
steklenica
Modra frankinja
blaufränkisch, frankinja crna, moravka, frankonien noir
barva
Barva sorte:
rdeče
vonj
Vonj:
robide, brusnice, črna murva, čokolada
okus
Okus:
srednje poln, dokaj harmoničen, rahlo pikanten
okus kje kje

Najdemo jo v Podravju in Posavju, kjer je tudi najbolj razširjena rdeča sorta. Dokazano pa je, da je nekoč rasla tudi na Vipavskem, kjer jo nekateri vinogradniki na novo sadijo. Kot sortno vino se pri nas uveljavlja šele v zadnjem času, sicer pa je veliko konča v cvičku, metliški črnini in rdečem bizeljčanu. Dolgo časa je vinski svet domneval, da frankinja izvira iz Avstrije, Madžarske ali Hrvaške, a so raziskovalci nemškega trsničarskega inštituta v Geilweilerhofu pred kratkim z genskimi analizami potrdili, da gre za avtohtono slovensko sorto, ki celo izvira iz štajerskih vinogradov.

okus
Način pridelave:
Prenese vse stile; lahko se pridela v preprosto enoletno vino, lahko pa tudi v resno, celo veliko rdeče vino (Marof). Veliko frankinje še vedno konča v preprostih zvrsteh.
steklenica
Pinela
pinella
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
cvetličen, nežen
okus
Okus:
krepek
okus kje

Najdemo jo le v Vipavski dolini in malo na Krasu, kjer jo gojijo kot priporočeno sorto. Leta 1932 je opisana v publikaciji Agrarnega inštituta iz Gorice kot krajevna sorta, ki je razširjena predvsem po gričih Vipavske doline. To potrjuje tudi Vertovec v knjigi Vinoreja za Slovence, ki je izšla leta 1844. Sorta daje zelo polna vina, ki lahko spremljajo zahtevnejše jedi. Pinelo (pinella) sicer poznajo tudi v Furlaniji, vendar genske raziskave še niso potrdile oziroma ovrgle, ali gre za isto sorto.

okus
Način pridelave:
Prenese vse stile; od svežega v posodah iz nerjavnega jekla do maceriranega in zorjenega v lesenih sodih.
steklenica
Pokalca
črna rebula, ribolla nera, schioppettino, sclopetin
barva
Barva sorte:
rdeče
vonj
Vonj:
saden, pikanten (beli poper)
okus
Okus:
poln in uravnotežen, bolj izraženi tanini
okus kje kje

Najdemo jo v Goriških brdih in na Vipavskem, precej več pa je je v Benečiji na italijanski strani. Pokalca naj bi svoje nenavadno ime dobila po prepoznavnem poku, ki ga zaslišimo, ko v ustih stremo grozdno jagodo. Od tod tudi njeno furlansko ime »sclopetin«, pri čemer številni pisci navajajo, da gre za prevod slovenskega izraza. V Italiji se sorta trži večinoma pod imenom schioppettino. Vsi cepiči izhajajo iz rahlo zapuščenega vinograda v Golem brdu (Goriška brda) na slovenski strani meje.

okus
Način pridelave:
Prenese vse stile; od mladostnega vina do daljšega zorenja v lesu.
steklenica
Ranfol
belina, štajerska belina
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
cvetno-saden
okus
Okus:
lahen, svež
okus kje kje

Najdemo ga na Štajerskem in Dolenjskem, zasajen je tudi v Avstriji in Nemčiji, največ pa ga je na Hrvaškem. Nekoč je bil ranfol – domačini mu pravijo tudi (štajerska) belina ‒ precej razširjena sorta, danes večinoma konča v zvrsteh ali špricarju. Registriranih je le 550 litrov v celotni Sloveniji. Čeprav genske raziskave tega še niso potrdile, štejemo sorto za avtohtono. 

okus
Način pridelave:
Enoletno vino, večinoma konča v zvrsteh.
steklenica
Ranina
bouvier, radgonska ranina
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
poudarjeno cveten, po lipi in akaciji, muškatni orešček
okus
Okus:
ekstrakten, nižje kisline
okus kje

Najdemo jo v podokolišu Radgonsko-Kapelske gorice. Avstrijski bankir Clotar Bouvier je sorto odkril leta 1900 v svojem vinogradu blizu Gornje Radgone. Je zelo zgodnja sorta, od tod tudi ime – ranina. Bolj kot v Sloveniji je razširjena na avstrijskem Gradiščanskem. Genske raziskave napeljujejo, da je morda naravni križanec med pinotom in še eno neznano sorto.

okus
Način pridelave:
Prenese vse stile; od mladega vina do zorenja v lesu. Sorta je primerna tudi za predikatna vina.
steklenica
Rebula
rumena rebula, ribolla gialla
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
prikrito saden (citrusi) in cedra
okus
Okus:
živahne kisline, nižja stopnja alkohola
okus kje kje

Najdemo jo v Goriških brdih, Colliu (italijanska stran Brd) in na Vipavskem. Poznali naj bi jo že v rimskih časih, najstarejši znani zapis, ki omenja pridelavo rebule, pa izhaja iz gradu Rittersberg v neposredni bližini vasi Višnjevik v Goriških brdih. Sorto odlikuje raznovrstna uporaba.

okus
Način pridelave:
Prenese vse stile, od preprostega namiznega vina, prek penečega se do predikatov, vin iz sušenega grozdja ter oranžnih vin s podaljšano maceracijo drozge.
steklenica
The Real Klarnica
klarnca, mejina, klarna meja
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
akacija, med, lipa, zelišča
okus
Okus:
poln
okus kje kje

Najdemo jo le v Vipavski dolini in malo na Krasu. Vertovec piše, da je samosevka in da je najdena pri gospe Klari iz Dornberka, ki se je pred vsiljivimi moškimi pogledi zavarovala z živo mejo, zasajeno s sorto klarnica. Označil jo je kot močno rodovitno sorto, ki pozno zori, ima puste in vodene jagode ter daje slabše vino. Tako je bilo v času Vertovca, medtem ko ob novih vinogradniških in vinarskih tehnologijah postaja klarnica vse bolj zanimiva sorta.

okus
Način pridelave:
Prenese vse stile; večina vinarjev jo ponudi trgu s časovnim zamikom od enega do dveh let. Sorto tudi macerirajo in zorijo v lesu. Primerna je tudi za pozno trgatev.
steklenica
Vitovska grganja
vitovska, vitouska, garganja, malvazija s piko, beli refošk
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
breskev, zelena jabolka
okus
Okus:
lahkoten; vino ima nizko vsebnost alkohola
okus kje kje

Najdemo jo na slovenskem in italijanskem Krasu ter v Vipavski dolini. Ime grganja se uporablja tudi za sorto rebula, zato jo ponekod z njo zamenjujejo. Vitovska grganja naj bi ime dobila po kraju Vitovlje na Vipavskem, nekateri pa so prepričani, da ime izvira iz besede vitez, saj jo ponekod v tržaški pokrajini imenujejo tudi viteška grganja. Vino ima značilen sortni vonj in nizko vsebnost alkohola ter je polnega okusa.

okus
Način pridelave:
Prenese vse stile; ima velik potencial za maceriranje grozdja in zorenje v lesu. 
steklenica
Žametovka
žametna črnina, modra kavčina, kölner blauer, plava velica
barva
Barva sorte:
rdeče
vonj
Vonj:
izrazito saden, po malinah
okus
Okus:
lahek, kiselkast, svež
okus kje kje

Najdemo jo v Posavju in Podravju. Najstarejši trs žametovke raste na mariborskem Lentu, njegova starost pa je ocenjena na več kot 400 let. S tem je trta vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša na svetu. Gojijo jo tudi v severozahodni Hrvaški, nekoliko manj tudi v Nemčiji in Avstriji. Hrvaški ampelograf (trtoslovec), baron Zdenko Turković, je zapisal, da žametovka izvira iz naših krajev. Tudi genske analize niso pokazale podobnosti z nobeno drugo sorto. Žametovka se samostojno na trgu pojavi le redko (Bela krajina), večinoma konča v cvičku.

okus
Način pridelave:
Predvsem za množično pridelavo, največ je konča v zvrsteh (cviček, metliška črnina, bizeljsko rdeče).
steklenica
Zelèn
vipavski zelen
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
jabolka, hruške, rožmarin, žajbelj
okus
Okus:
mineralen, srednjega telesa, nizek alkohol
okus kje

Najdemo ga samo v Vipavski dolini, največ v njenem zgornjem delu med Lozicami in Planino nad Ajdovščino. O tej paradni vipavski sorti je pisal že Matija Vertovec (1844), ki je zelen uvrstil med bolj žlahtne bele sorte s posebno žlahtnim vonjem. Po ugotovitvah vinogradnikov pa se kakovost in aroma pri prevelikih pridelkih izgubita. Konzorcij Zelen skrbi za originalne polnitve v posebne steklenice.

okus
Način pridelave:
Predvsem sveže, enoletno vino, ki je zelo sadno in nima velikega potenciala staranja. Tradicija pa je, da se grozdje vsaj malo macerira. V tem primeru je možno nekoliko daljše shranjevanje. Zelen načeloma ne mara lesa, zato ga v zadnjem času nekateri vinarji zorijo v betonskih sodih.
steklenica
Zeleni silvanec
grüner silvaner, mušica, silvanec, zeleni plešec, sylvaner verde
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
muškaten, rahlo cveten, citrusi
okus
Okus:
srednje poln z rahlo kislim poudarkom
okus kje kje kje

Najdemo ga od Prekmurja, prek Štajerske do Dolenjske. Nekoč zelo priljubljena sorta s fino, nežno vinsko aromo ni ulovila veliko pivcev, zato je sčasoma izgubila zalet. Danes jo na novo odkrivamo. Sorta naj bi izvirala iz Transilvanije ter se udomačila v Nemčiji, Švici, Avstriji, Alzaciji in Sloveniji.

okus
Način pridelave:
Večinoma se prideluje kot nezahtevno vino in konča v zvrsteh, prenese pa tudi zorenje v lesu. V vinski kleti Marof v Prekmurju iz njega pridelujejo celo oranžno vino.

Udomačene lokalne sorte

kapljica
steklenica
Cipro
rdeči muškat, muškat ruža, muškat crveni, likor, moscato rosa, rosenmuskateller
barva
Barva sorte:
rdeče
vonj
Vonj:
muškaten
okus
Okus:
topel, gladek
okus kje

Najdemo ga v slovenski Istri, čez mejo na Hrvaškem in v Italiji (Trentinsko). Cipro je vnovič odkrita sorta v slovenski Istri, čeprav je bila dokumentirana že leta 1843 v kletarski knjigi grofa Gravisija, ki je imel posestva v okolici Bertokov. Rdečo muškateljko je omenjal tudi Vertovec, ki je zapisal, da je manj dišeča kot bela. Genske analize so pokazale, da sta cipro in muškat ruža ista sorta. Ime je sorta dobila zaradi posebnega, izrazitega vonja vina. Sinonim likor pa pove, da je vino alkoholno in sladko, podobno likerju.

okus
Način pridelave:
Večinoma polsladka in sladka vina.
steklenica
Istrska malvazija
malvasia Istriana, malvasie blanche
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
tropsko sadje, akacija, breskev, marelica
okus
Okus:
temperamenten, svež, blaga grenčica
okus kje kje

Najdemo jo v slovenski Istri, na Krasu, v Vipavski dolini in Goriških brdih, večinoma tudi v hrvaškem delu Istre in na italijanskem Krasu. Malvazija je naziv, s katerim se opisujejo zelo različne sorte po vsem svetu. Istrska malvazija, ki je v slovenski Istri vsaj od 13. stoletja, glede na dozdajšnje genske raziskave s preostalimi malvazijami nima nič skupnega. Predvsem zaradi imena jo namesto med avtohtone uvrščamo med udomačene lokalne sorte.

okus
Način pridelave:
Prenese vse stile, vključno s peninami, barikiranimi in maceriranimi vini ter predikati.
steklenica
Kraljevina
moravna, imbrina, brina, žerjavina, portugais rouge, kraljevina crvena
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
nevtralen, blago cveten
okus
Okus:
lahkoten
okus kje

Najdemo jo na Dolenjskem in v severozahodnem delu Hrvaške, kjer naj bi bila avtohtona, čeprav obstajajo o izvoru sorte tudi drugačna mnenja. Po sinonimih sodeč, bi lahko sklepali, da ima sorta nekaj skupnega s portugalko, vendar to ne drži. Kraljevina je sorta, ki veliko rodi in na soncu dobi rahlo rdečkast odtenek. Poleg žametovke je glavna in obvezna sestavina cvička, zato jo je težko najti kot samostojno vino.

okus
Način pridelave:
V cisternah iz nerjavnega jekla za samostojna namizna vina in zvrsti (cviček).
steklenica
Pikolit
italijanski pikolit, piccolit, pikolit weisser, piccoleto bianco
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
bela breskev, marelica, akacijev med
okus
Okus:
poln, sladek, topel
okus kje kje

Najdemo ga v Goriških brdih in na Vipavskem, čez mejo pa v Furlaniji, od koder naj bi izviral. Pikolit naj bi bil cenjen že v antičnih časih, tudi v naših krajih se prideluje že stoletja. Prvi pisni viri ga omenjajo v 18. stoletju, Vertovec pa je o njem zapisal, da je znan vsem »gosposkim« vinogradnikom in da so iz njega po »tokajski šegi« pridelali vino iz sušenega grozdja. Pili naj bi ga na francoskem in ruskem dvoru ter pri papežu. Sorta je stara in jo pesti slabo opraševanje, zato je tudi pridelek razmeroma majhen. Vino ima zelo visoko vsebnost alkohola.

okus
Način pridelave:
Večinoma se prideluje vino iz sušenega grozdja, nekateri (Ščurek) ga zorijo v lesenih sodih in ponudijo kot suho krepko belo vino. 
steklenica
Refošk
zelenopecljati refošk, refosco d'Istria, refošk istarski, teranovka
barva
Barva sorte:
rdeče
vonj
Vonj:
višnja, malina, podrast
okus
Okus:
kiselkast, malo trpek, manj taninov
okus kje kje

Najdemo ga v slovenski Istri, kjer je najbolj razširjena sorta, in na Krasu, kjer se iz njega pridela slovenska posebnost – vino teran. Uspeva tudi v preostalih dveh primorskih okoliših, v hrvaški Istri in Furlaniji. Refošk naj bi sicer izviral iz Benečije. Legenda pravi, da so ga poznali že Rimljani. Imenovali naj bi ga vinum pucinum po gradiču v bližini izvira reke Timave. Bolj verjetno je, da njegovo ime izvira iz furlanščine, »rap fosc« namreč pomeni temen grozd. Je zelo posebna sorta, saj daje rdeče vino s poudarjeno kislostjo, kar ni usklajeno z mednarodnim okusom.

okus
Način pridelave:
Prenese vse stile; čeprav je stereotip o neprimernosti refoška za daljše zorenje ovržen, ga vinarji še vedno najpogosteje pridelujejo kot enoletno vino v cisternah iz nerjavnega jekla.
steklenica
Rumeni plavec
debeli klešec, plavac, plavez gelber, plavaj
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
saden, po hruškah
okus
Okus:
od srednje poln do poln
okus kje

Najdemo ga v bizeljsko-sremiškem in dolenjskem vinorodnem okolišu, kjer šteje za avtohtono sorto, čeprav je bilo doslej opravljenih premalo raziskav za takšno trditev. Matija Vertovec ga, zanimivo, prišteva k štajerskim sortam. Sorta se je sicer razvila znotraj črnomorskega bazena, udomačila pa se je še v severozahodnem delu Hrvaške. Rumeni plavec nima nič skupnega z veliko skupino sorte plavac, ki jo najdemo v Dalmaciji.

okus
Način pridelave:
Zaradi kiselkastega okusa in nižje vsebnosti alkohola največkrat konča v zvrsteh. Najdemo ga v bizeljčanu in cvičku.
steklenica
Sauvignonasse (ex tokaj)
zeleni sauvignon, jakot, tai, friulano, furlanski tokaj, sauvignon vert
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
travniške cvetlice, mandlji
okus
Okus:
vonj je prepoznaven tudi v okusu
okus kje kje

Najdemo ga v Goriških brdih, Vipavski dolini, na italijanski strani pa v Furlaniji in Benečiji. Zaradi zaščite Madžarov se od leta 2004 ne sme več prodajati pod imenom furlanski tokaj, čeprav sorta nima nikakršne zveze z vinom, ki ga pridelujejo na Madžarskem. Sorto so začeli v Furlaniji obsežneje gojiti sredi 18. stoletja, čeprav obstaja kup legend, ki namigujejo, da so se z njo ukvarjali že beneški patriarhi v 13. stoletju. Izhaja pa iz trte sauvignonasse, stare francoske sorte, ki je rasla v Provansi na jugu Francije.

okus
Način pridelave:
Predvsem sveže, enoletno ali dvoletno vino, ki je zelo aromatično in nima potenciala daljšega staranja. Z maceracijo in/ali zorenjem v lesenih sodih je možno nekoliko daljše shranjevanje. 
steklenica
Šentlovrenka
st. laurent, lovrenčanka crna, lorenztraube, scwarzer, magdalena nera
barva
Barva sorte:
rdeče
vonj
Vonj:
prijetno saden z rahlo izstopajočo malino in češnjo
okus
Okus:
srednje poln, enostaven in eleganten
okus kje

Najdemo jo v Posavju, predvsem v Beli krajini. Domneva se, da je domovina šentlovrenke Francija, ime naj bi dobila po kraju Saint-Laurent v Medocu pri Bordeauxu oziroma po svetniku Lovrencu, ki goduje 10. avgusta. Sorta namreč zgodaj dozori. Po drugi različici naj bi izvirala iz Avstrije. Pri nas šentlovrenke kot samostojnega sortnega vina ne srečamo pogosto, največkrat jo dodajajo k metliški črnini.

okus
Način pridelave:
Večinoma sicer konča v zvrsteh, lepo pa prenaša tudi zorenje v lesenih sodih.
steklenica
Šipon
furmint, moslavac žuti (bijeli)
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
jabolka, hruške
okus
Okus:
mineralen
okus kje

Najdemo ga v okolišu Štajerska, največ ga je v podokolišu Ljutomersko-Ormoške gorice. Legenda pravi, da je ime nastalo iz francoskega »si-bon« (tako dobro), kar naj bi bili vzkliki križarjev, ki so na poti do Jeruzalema prešli naše kraje. Sorta se je razvila znotraj črnomorskega bazena, na Madžarskem pa jo gojijo že več kot tisoč let. Tja naj bi jo prinesli italijanski menihi v času vladanja prvega ogrskega kralja Štefana. Njeno prvotno ime je bilo »fiore monti«, od tod ime današnjega furminta. Podobno kot pri laškem rizlingu lahko tudi šipon ponudi dnevno spremljavo ali visok predikat (pozno dozori).

okus
Način pridelave:
Prenese vse stile, od enoletnega vina do zorenja v lesu in predikatov. 
steklenica
Verduc
verduzzo friulano, ramandolo, verduzzo giallo
barva
Barva sorte:
belo
vonj
Vonj:
izrazit akacijev cvet, med
okus
Okus:
strukturen in poln na telesu, visoka alkoholna stopnja
okus kje

Najdemo ga v Goriških brdih in Furlaniji (okoliš Colli Orientali), kjer se šteje za avtohtono sorto. Prva pisna omemba verduca sega v 15. stoletje, ko so ga pili v čast papežu Gregoriju XII. V Brdih je bil doma »od vedno«, vendar nikoli ni bil pomembna sorta. Najbolj znan je ramandolo – verduc iz sušenega grozdja, ki ga pridelujejo v okolici Čedada. Tudi grozdje verduca, ki se ponavadi trga zelo pozno, ima izrazit okus po medu.

okus
Način pridelave:
Predvsem desertno vino (iz sušenega grozdja), redkeje kot suho vino.