Bjana, Miran Sirk

slika
Foto: Marijan Močivnik, Studio Ajd
Okoliš
Goriška brda
Leto začetka
1990
Velikost v ha
6,3
Letna pridelava v litrih
35.000
Degustacijski prostor?
DA
Nakup na posestvu?
DA
Glavno vlogo prepuščamo naravi. Poskušamo jo čim bolje razumeti v vinogradu in kleti ter tako pridelati najboljše vino, ki naj odseva značilnosti oziroma karakter terena in podnebnih razmer (terroir) ter sort, iz katerih je pridelano. Sorte vinorodnega okoliša Brda odlikuje predalpski gričevnat svet z močnim sredozemskim vplivom. Za penine Bjana uporabljamo tri sorte grozdja, in sicer dve šampanjski (chardonnay in modri pinot) ter briško rebulo. Chardonnay daje vinu telo, aromatiko in polnost, modri pinot strukturo in sadnost, rebula pa eleganco in svežino. Vse penine Bjana so pridelane po klasični metodi. Vinifikacija (pridelava) osnovnega mirnega vina poteka ločeno po sortah v cisternah iz nerjavnega jekla ali v 225-litrskih hrastovih sodih (barik) za penino Cuvée Prestige. Skrbno izbrano grozdje takoj stisnemo in mu dodamo prej pripravljen vrelni nastavek (kvasovke), kar omogoči takojšnji začetek fermentacije (alkoholno vrenje), ki poteka pri konstantni temperaturi 16 stopinj Celzija. Ko osnovna sortna vina dozorijo, pripravimo mešanice za različne penine. Natančen delež posamezne sorte oziroma vina v mešanici je odvisen od želenih lastnosti penine in od značilnosti vin tekočega letnika. Pripravljeno zvrst ustekleničimo, dodamo nov kvasni nastavek za drugo vrenje (sekundarna fermentacija), ki bo iz mirnega vina ustvarilo penino. Ob tem po končani sekundarni fermentaciji nastane v steklenicah usedlina (odmrle kvasovke), na kateri nato penina zori. Čas zorenja penine na kvasovkah je ena najpomembnejših faz v proizvodnji penine, saj se v tem času z avtolizo kvasovk v vino sproščajo aminokisline, ki dajo vinu poseben okus in aromo. Več časa (let) penina zori na kvasovkah, več različnih aminokislin se v vino sprosti, s tem pa ima penina bolj pester okus in aromo. Penina v steklenicah zori do degožiranja, ko s posebnim postopkom iz steklenic odstranimo usedlino, nastalo pri drugem vrenju, in ji z dodatkom odpremnega likerja (ekspedicijski liker, dosage – v našem primeru sladko vino pozne trgatve) določimo končno stopnjo sladkosti. Penini Brut Zero odpremnega likerja ne dodajamo.

Vizitka

Bjana, Miran Sirk
Biljana 38, 5212 Dobrovo v Brdih
Telefon 05 39 59 230

www: www.bjana.si

Vina Bjana, Miran Sirk

Vinski vodnik 2017
slika
Brut belo / suho / 0
Goriška brda
Bjana, Miran Sirk
slika
Brut rose rose / suho / 2014
Goriška brda
Bjana, Miran Sirk
slika
Cuvee Prestige belo / suho / 2011
Goriška brda
Bjana, Miran Sirk
slika
Status rdeče / suho / 2011
Goriška brda
Bjana, Miran Sirk
Vinski vodnik 2016
slika
Brut belo / suho / 0
Goriška brda
Bjana, Miran Sirk
slika
Brut rose rose / suho / 0
Goriška brda
Bjana, Miran Sirk
slika
Brut zero belo / suho / 2010
Goriška brda
Bjana, Miran Sirk
slika
Cuvee prestige belo / suho / 2011
Goriška brda
Bjana, Miran Sirk