Vinorodni okoliši Slovenije

kapljica

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev...podrobno >

Vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. V register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih 15.600 hektarjev vinogradov, čeprav je iz letalskih posnetkov razvidno, da je teh še precej več ‒ 19.120 hektarjev. Razlog za odstopanje gre iskati deloma v veliki razdrobljenosti pridelovalcev in zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, deloma pa v izogibanju obdavčitvi.

V register je vpisanih 30 tisoč pridelovalcev grozdja in skoraj vsi so tudi pridelovalci vina. Vino stekleničijo le v približno 2.300 vinskih kleteh, od tega je 11 večjih, torej takih, kjer pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto. To pomeni, da večina slovenskih vinarjev še vedno prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirano pridelavo je bilo v letu 2014 vključenih 7.856 hektarjev vinogradov, medtem ko je bilo po zapovedih ekoloških standardov v letu 2015 obdelanih 495 hektarjev vinogradniških površin. Kar nekaj ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela.

V Sloveniji se pridela od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, pri čemer ga je 30 odstotkov uradno namenjeno samooskrbi.

Količina pridelka po letih

Razmerje med pridelavo belih in rdečih vin je približno 65 proti 35 v korist belih. Slovenski vinogradniki lahko izbirajo med 52 priporočenimi in dovoljenimi vinskimi sortami, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Največ se pridela laškega rizlinga (14 odstotkov), sledijo refošk (devet), chardonnay in sauvignon (vsak osem) ter malvazija (šest odstotkov).

Leta 2015 so slovenski vinarji izvozili dobrih pet milijonov litrov vina, medtem ko se ga je skoraj dvakrat več (14 milijonov litrov) uvozilo.

Toda ker uvažamo predvsem vina nižjega kakovostnega razreda, izvažamo pa večinoma srednje- in višjecenovna vina, sta bili v letu 2014 vrednost uvoza in izvoza poravnani na dobrih 13 milijonov evrov. Največ slovenskega vina se v povprečju proda v Nemčijo, ZDA, na Hrvaško, Nizozemsko, v Bosno in Hercegovino ter v zadnjih letih tudi na Češko, glavne države izvoznice na naš trg pa so Makedonija, Italija, Nemčija in Madžarska.

Po porabi vina – ocena se dela na podlagi pridelka, uvoza, izvoza in gibanja zalog – smo z 38,6 litra na prebivalca na leto trenutno na zavidljivem petem mestu med državami EU. Največ vina v enem letu sicer srkne prebivalec Francije, in sicer slabih 44 litrov.

Viri: ministrstvo za kmetijstvo, Statistični urad RS, Register pridelovalcev grozdja in vina.

zapri >
Bela krajina Bizeljsko Dolenjska Istra Kras Prekmurje Štajerska Vipava Brda
zemljevid zemljevid zemljevid zemljevid
  •     Vinorodna dežela Podravje

    Na severovzhodu je vinorodna dežela Podravje, ki je z 8.113 hektarji vinogradniških površin največja vinorodna dežela v Sloveniji, po skupni pridelavi vina pa se uvršča na drugo mesto (38-odstotni tržni delež). Razdeljena je na dva vinorodna okoliša:
     
    Štajerska Slovenija – 7.329 ha
    Prekmurje ‒ 784 ha
     
    Geografija: Podravje obsega izrazito gričevnat svet z nadmorsko višino vinogradov med 250 in 400 metri.
    Tla: Večina tal je nastala na karbonatnih kamninah in pleistocenskih ilovicah.
    Podnebje in padavine: Podnebje ima celinske značilnosti s povprečno letno količino padavin okoli tisoč milimetrov, z vročimi poletji in mrzlimi zimami.
     
    Podravska vinorodna dežela slovi po elegantnih, sortno značilnih belih vinih in zvrsteh, ki jih poudari panonsko podnebje, za katero so značilni večje temperaturne razlike med dnevom in nočjo, razmeroma suha poletja in dokaj ostre zime. Podravje ima v Sloveniji status severnega vinograda, kar pomeni, da se vina odlikujejo s primarnimi cvetnimi in sadnimi aromami ter s telesom, ki omogoča večjo pitnost (in manj s krepkostjo, ki je značilna za južne kraje). Za vina iz podravske vinorodne dežele je ‒ zaradi hladnejšega podnebja ‒ značilna višja vsebnost kislin. V Podravju pridelujejo večinoma mednarodne bele sorte, med katerimi prevladujejo laški in renski rizling, chardonnay in sauvignon, v zadnjih letih pa se čedalje bolj uveljavlja tudi šipon. Zaradi zahtev trga vinogradniki že nekaj let znova sadijo modro frankinjo in modri pinot, ki je pomemben tudi za pridelavo penin.
    zapri >
    • Podravje - okoliš Štajerska Slovenija

      Štajerska Slovenija je največji vinorodni okoliš v Sloveniji, ki se ga na severu drži Prekmurje. Gre za zelo razgibano pokrajino s strminami v Halozah, izrazito antropogenimi terasami v Ljutomersko-Ormoških goricah in z Mariborom, ki se lahko pohvali z vinogradom sredi mesta in najstarejšo trto na svetu – žametovko oziroma modro kavčino, ki ljubitelje vina razveseljuje že več kot štiri stoletja. Na severnem delu se gričevje izteče z Radgonsko-Kapelskimi goricami, ki se spustijo proti Prekmurju v Panonsko nižino. Okoliš ima že iz preteklosti znane lege, ki jih uvrščajo med štiri odstotke najboljših vinogradniških leg na svetu. Tla so se razvila na mehkih karbonatnih kamninah. Čeprav so še pred kratkim iz štajerskega okoliša prihajala večinoma polsuha vina, danes vinarji stavijo na sveža suha vina, paradni konj pa so predikati.  

      Najbolj razširjene sorte: laški rizling, sauvignon, renski rizling, chardonnay, šipon, rumeni muškat.

      zapri >
    • Podravje - okoliš Prekmurje

      Vinorodni okoliš Prekmurje je vzhodno od reke Mure ter meji na Hrvaško, Avstrijo in Madžarsko. Goričko na severu je odprto proti Madžarski, torej v ravnino, kjer nadmorska višina vinogradov ne presega 270 metrov. Na delu, ki se dotika Avstrije, so lege bolj strme in sežejo tudi čez 400 metrov nadmorske višine. Tla so večinoma karbonatna, ponekod so opazni tudi ostanki vulkanskih kamnin. V glavnem se kisla, rjava tla izmenjujejo s peščenimi laporji, drugje pa so tudi ilovnata in glinasta. Čeprav je tudi v Prekmurju tradicija vinogradništva že dolga – velik vpliv na razvoj je imela Cerkev –, v preteklosti tamkajšnji vinogradniki in vinarji niso imeli velikega ugleda v Sloveniji, saj so pridelovali predvsem enostavnejša vina za dnevno uporabo. Z mlajšo generacijo vinarjev so se stvari precej spremenile. Poleg izjemnih predikatnih vin se pridela tudi vse več kompleksnejših rdečih vin.

      Najbolj razširjene sorte: laški rizling, chardonnay, renski rizling, šipon, beli pinot, sauvignon.

      zapri >
  •       Vinorodna dežela Posavje

    Vinorodna dežela Posavje se razprostira na 3.785 hektarjih vinogradniških površin jugovzhodne Slovenije in je najmanjša vinorodna dežela v Sloveniji. V skladu s tem ima posavsko vino tudi najmanjši tržni delež (19 odstotkov). Dežela je razdeljena na tri vinorodne okoliše:
     
    Dolenjska – 2.194 ha
    Bizeljsko-Sremič – 1.061 ha
    Bela krajina – 530 ha
     
    Geografija: Srednje gričevnat svet je marsikje prepreden z ozkimi dolinami in izrazito strmimi brežinami, na katerih celo trta preprečuje erozijo tal.
    Tla: Večinoma so sestavljena iz laporjev in peščenjakov z apnenčastim vezivom. Na večini območij, kjer pridelujejo cviček, prevladujejo apnenci in dolomiti.
    Podnebje in padavine: Povprečna letna količina padavin je med 1.070 in 1.200 milimetri, z značilnostmi celinskega podnebja in vplivi hladnejše predalpske klime.
     
    Vinorodna dežela Posavje na jugovzhodu Slovenije leži ob spodnjem toku reke Save in meji na sosednjo Hrvaško; tudi Novo mesto je obkroženo z vinogradi, na tem območju pa so značilne številne zidanice. Posavja se je dolga leta držal sloves pridelovalke lažjih belih in rdečih vin, čeprav so v deželi zasajene tako mednarodne sorte kot tudi lokalne posebnosti. Med njimi je v ospredju cviček, ki ima posebno mesto v vinskem zakonu. Čeprav marsikdo meni, da cviček zaradi svoje preprostosti sploh ni vino, ne gre zanemariti njegove bogate, več kot 200-letne preteklosti. V Posavju so vinogradi zasajeni na strmih brežinah, kjer trta poganja v laporjih in peščenjakih ter tudi na starejših kamninah, kot so dolomiti. Značilna je razdrobljenost vinogradov, kar je eden od razlogov, da si dežela še ni utrdila vinske blagovne znamke. V tem smislu je cviček svetla izjema, saj je pomembna prodajna kategorija. Skoraj polovico vinogradov si sicer lastita rdeči sorti modra frankinja in žametovka, med belimi pa prevladujeta laški rizling in kraljevina.
    zapri >
    • Posavje - okoliš Bizeljsko-Sremič

      Bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš obsega pogorje od Kunšperka do Laškega in Zidanega Mosta, po levem bregu Save pa do izliva Sotle v Savo in naprej do Kunšperka. Vinogradi se raztezajo na nadmorski višini med 200 in 400 metri, s subpanonskim podnebjem, za katero so značilne suhe, razmeroma mile zime ter toplejša in bolj vlažna pomlad in jesen. Bizeljsko se je zapisalo v vinogradniške knjige leta 1880, ko se je v Globokem pri Pišecah prvič opazila trsna uš, ki je zdesetkala vinograde tako pri nas kot v Evropi. V novejšem času so se posebno izkazali pridelovalci penin. Na Bizeljskem je nastalo tudi prvo specialno slovensko vino, ki sledi pridelovalni metodi portskih vin. Na mednarodnih ocenjevanjih uspehe dosegajo predikatna vina, ki posegajo po šampionskih nazivih.

      Najbolj razširjene sorte: modra frankinja, žametovka, laški rizling, rumeni plavec, sauvignon, chardonnay.

      zapri >
    • Posavje - okoliš Dolenjska

      Vinorodni okoliš Dolenjska obsega le tista območja, kjer so še dane razmere za uspevanje vinske trte, zato je precej manjši od geografske opredelitve Dolenjske. Sestavljajo ga manjši griči, ki so med seboj ločeni z manjšimi ali večjimi dolinami, po dnu katerih tečejo potoki, ki ustvarjajo svojevrstno mikroklimo. Letne padavine večinoma ne presežejo 1.100 milimetrov in so enakomerno razporejene skozi vse leto. Najbolj razširjena tla so peščeno-lapornata in ilovnata. Težja ilovnata tla vodijo k bolj kislim in lažjim vinom, lažja karbonatna tla, ki se hitro segrejejo, pa imajo prav nasproten učinek. Temeljno podobo krajini daje reka Krka. Dolenjska je dežela cvička, zato mu je prilagojen tudi sortni izbor.


      Najbolj razširjene sorte: žametovka, modra frankinja, laški rizling, kraljevina, rumeni plavec, beli pinot, chardonnay.

      zapri >
    • Posavje - okoliš Bela krajina

      Vinorodni okoliš Bela krajina omejujejo Gorjanci, Kočevski rog in reka Kolpa na meji s Hrvaško. Podnebni vplivi so sredozemsko-celinski. Velika pestrost različnih tal vpliva na organoleptične značilnosti vin, zato so lahko razlike že med sosednjima vinogradoma velike. Podnebje je subpanonsko, zaradi Gorjancev pa je razvoj trte v Beli krajini hitrejši kot na Dolenjskem, saj se podnebje približa tistemu na Primorskem. Okoliš je dvakrat opozoril nase: leta 1981 s pridelavo prvega rožnatega vina (rosé) in nato leta 1985 še s prvim ledenim vinom. V Beli krajini so prvi pridelali tudi mlado portugalko, in sicer s semikarbonsko maceracijo ‒ kot v Beaujolaisu.

      Najbolj razširjene sorte: modra frankinja, laški rizling, kraljevina, žametovka, rumeni muškat, sauvignon.

      zapri >
  •         Vinorodna dežela Primorska

    Vinorodna dežela Primorska leži na jugozahodu države in obsega 7.399 hektarjev vinogradniških površin. Čeprav ni največja vinorodna dežela, je prva po pridelavi vina (43-odstotni tržni delež). Razdeljena je na štiri vinorodne okoliše:
    Vipavska dolina – 2.548 ha
    Slovenska Istra – 2.249 ha
    Goriška brda – 1.898 ha
    Kras – 704 ha
     
    Geografija: Primorski vinogradi se raztezajo od morja do nadmorske višine okoli 400 metrov.
    Tla: Razvila so se na flišu in apnenčastem dolomitu, kar na Krasu pripelje do razvoja znanih rdečih tal – terra rossa. Omeniti kaže rigolana tla, ki so nastala pod vplivom človeka in so značilna za tradicionalne vinogradniške lege.
    Podnebje in padavine: Povprečna količina letnih padavin znaša okoli 1.460 milimetrov, z vročimi poletji in z redko videnim snegom.
     
    Vinorodna dežela Primorska od juga proti severu obsega slovenski del Istre ob meji s Hrvaško, območje obale Tržaškega zaliva, Kras, Vipavsko dolino, ob meji z Italijo pa še Goriška brda. Zaradi močnega vpliva toplote, ki jo prinaša sredozemsko podnebje, so na Primorskem doma najbolj znana slovenska rdeča vina. Tudi za to deželo je značilen razgiban svet, ker ravnic tako rekoč ni. Pestrost tal je velika ‒ od zelo revne do zelo bogate. Ker sonca ne manjka, so vina ekstraktno bogata in kompleksna. Primorska je bila vedno na prepihu mode, ki je prihajala z zahoda. Bližina Italije je vplivala tudi na podobo etiket, ki so hitreje sledile trendom. Tudi prva mlada vina kot resna prodajna kategorija so se najprej pojavila v Goriških brdih. Vsak od štirih okolišev, ki sestavljajo deželo, ima zelo originalne značilnosti. V splošnem so zaradi večinoma toplih in suhih vplivov Jadranskega morja vina suha, z višjo alkoholno stopnjo in nižjim kislinskim faktorjem. Vinarji pridelujejo od svežih vin do zorjenih v lesenih sodih, po novem tudi v amforah (kvevrih) in betonskih sodih. V zadnjih letih primorskim vinarjem velik izziv pomeni maceracija belih vin (oranžna vina), s čimer se vračajo v obdobje svoji nonotov in pranonotov.
    zapri >
    • Primorska - okoliš Vipava

      Vinorodni okoliš Vipavska dolina oziroma Vipava je drugi največji okoliš v Sloveniji in leži na zahodu Slovenije, ob državni meji z Italijo. Dolina je utesnjena s severne in južne strani s Trnovsko in Kraško planoto. Na vzhodu jo omejuje hribovje mogočnega Nanosa, zahodna stran pa je odprta proti Furlanski nižini in Jadranskemu morju. To je nizek svet z nadmorsko višino med 45 in 300 metri, ki je ostanek oziroma osušen zaliv nekdanjega morja. Morski sedimenti fliša, ki je naložen v plasteh izmenično s peščenjakom, so še danes najboljša vinogradniška tla. Sama dolina je sicer eden najbolj vetrovnih predelov Slovenije, a močna burja trtam ne škodi. Na Vipavskem pridelujejo krepka bela in rdeča vina, ki so izrazito sortna. Na Vipavskem je ohranjenih tudi največ avtohtonih vinskih sort v vsej Sloveniji.

      Najbolj razširjene sorte: merlot, sauvignon, malvazija, rebula, cabernet sauvignon, laški rizling, chardonnay.

      zapri >
    • Primorska - okoliš Brda

      Vinorodni okoliš Goriška brda ali samo Brda se razprostira na 140 kvadratnih metrih in je šolski primer značilne vinogradniške pokrajine, ki kaže sredozemsko naravo. Ob reki Soči na vzhodu se Brda začenjajo z goro Sabotin in nadaljujejo po slemenu do Korade. Od Furlanije jih na zahodu ločuje reka Idrija. Proti jugu se gričevnat svet znižuje in prehaja v Prevalsko ravnino pod Vipolžami in Mošo. Briška tla so nastala iz oceanske sedimentacijske mase. Ob odtekanju morja so ostale plasti fliša (opoke), peščenjaka in apnenca. Podnebje je zelo ugodno, saj so zime mile, poletja pa vroča, toda ne presuha. Prevladuje skoraj sredozemsko podnebje, ki pripomore k specifikam briških vin. V Brdih uspeva vinska trta do nadmorske višine 600 metrov. Vina, pridelana na višjih legah, so zelo harmonična, elegantna, z nekaj manj alkohola, a bogatejša po kislinah. Vina z nižjih leg pa so bolj polna, bogata, z nekoliko več alkohola. Sinonim za Brda je sorta rebula.

      Najbolj razširjene sorte: rebula, chardonnay, merlot, sauvignonasse oziroma zeleni sauvignon (ex tokaj), sivi pinot, cabernet sauvignon, sauvignon.

      zapri >
    • Primorska - okoliš Kras

      V vinorodnem okolišu Kras, ki ima status naravnega parka, vlada teran, ki ga predstavljamo kot slovensko vinsko posebnost in je pridelan iz sorte refošk. Planota Kras je vtisnjena med Tržaški zaliv, obronke Vipavske doline in Brkinskega gričevja. Celotno območje ima vse značilnosti kraške planote s tipično kraškim razgibanim površjem, polnim, za Kras tako značilnih, vrtač in uval, kjer so še danes vinogradi. Kraško podnebje je razmeroma suho, zanj so značilni močni vetrovi, predvsem burja, pomemben vpliv na rast trte pa daje značilna rdeča zemlja ‒ jerina oziroma terra rossa. 

      Najbolj razširjene sorte: refošk, malvazija, chardonnay, vitovska (grganja), cabernet sauvignon, sauvignon.

      zapri >
    • Primorska - okoliš Slovenska Istra

      Vinorodni okoliš Slovenska Istra poteka ob obali Tržaškega zaliva od meje z Italijo pri Debelem rtiču, prek Izole, Pirana in Sečovelj do slovensko-hrvaške meje. Okoliš sodi v podnebno najtoplejše slovensko območje ter je zaznamovan z Jadranskim morjem in refoškom kot vodilno sorto. Ob slovenski obali se razteza klifno območje, v katero so zarezane rečne doline. Slovenska Istra je okoliš, v katerem je največ sončnih dni v času vegetacije ter je vpliv sonca in morja zaznati tudi v vinih. Visoke sladkorne stopnje prezrelega grozdja in nizke kisline dajejo alkoholno bogata vina, z nižjimi kislinami in višjimi ekstrakti, ki skupaj z drugimi spojinami dajejo mineralno bogata vina, topla z dolgimi zatoni. Jeseni se razvijejo razmere za sušenje grozdja in pridelavo posebnih vin – iz sušenega grozdja. V zadnjem času vinogradniki čedalje pogosteje sadijo tudi rdečo sorto syrah.
       
      Najbolj razširjene sorte: refošk, malvazija, cabernet sauvignon, merlot, rumeni muškat, chardonnay.
      zapri >